petek, 01. maj 2015
J. Mikuž, RSG Kapital: Vesel ob rasti Celtre, ShoutEm ali Degordiana!
”Lahko sem samo vesel, ko opazujem rast Celtre, ShoutEm ali Degordiana,” pravi Jure Mikuž, nekdanji borzni posrednik, danes direktor RSG Kapital, prvega in najuspešnejšega slovenskega sklada tveganega kapitala. Z njim smo se pogovarjali o izjemnem napredku, ki ga je v zadnjih letih naredila slovenska start-up scena, o odnosih in zaupanju med podjetnikom in vlagateljem, o dobrih praksah skladov tveganega kapitala pa tudi o 'venture capital mafiji'. Sogovornik, ki je hkrati tudi član nadzornih oz. upravnih odborov v družbah 4thOffice, Degordian in Celtra, pa še opozarja, da bo na dejanske rezultate prvega večjega naložbenega vala treba nekaj let še počakati.
Kakšne so razlike biti v finančnih borznih vodah in biti investitor tveganega kapitala?
Zame osebno je ključna razlika v dodajanju vrednosti. Kot borznik bolj izkoriščaš določene asimetrije informacij na trgu, medtem ko imaš kot tovrsten vlagatelj ves čas občutek, da si del zgodbe, ki se šele gradi, in pri katerih se ti lahko zgodi izjemen občutek zadovoljstva, ko firma iz treh zraste na 150 zaposlenih. Lahko sem samo vesel, ko opazujem rast in razvoj podjetij, kot so Celtra, ShoutEm ali Degordian…
Po vseh teh letih bogatih izkušenj, kako danes gledate na panogo in slovensko start-up sceno?
Slovenska start-up scena se zagotovo pelje v pravo smer. ‘Hype’ se je začel mogoče štiri, pet let nazaj, ko se je začelo govoriti o zgodbah, kot so Outfit 7, Zemanta, Celtra. Vprašanje je, kaj se bo dogajalo v prihodnje, saj moramo na rezultate tega prvega večjega naložbenega vala, v katerem so poleg RSC Kapital in drugih skladov tveganega kapitala, sodelovali tudi Silicon Gardens Fund in nenazadnje tudi Slovenski podjetniški sklad, počakati še nakaj let.
Ste v tem času kaj spremenili kriterije, kako pristopate danes in kako ste nekoč pristopali k potencialnim naložbam?
Na začetku smo bili verjetno malo bolj naivni, kot smo danes, to je zagotovo ena od sprememb. Še nekaj se je spremenilo – v letih 2007, 2008, ko smo začenjali, nismo imeli dostopa do firm, do katerih ga danes imamo. Če smo takrat ponudili milijon evrov za investicijo, so nam rekli, vi ste čisto premajhni za nas. Danes, ko so drugi viri denarja v Sloveniji bolj omejeni, so vrata bolj odprta. V vsem tem času smo uspeli tudi dokazati, da znamo nekaj narediti, da smo zanesljiv in stabilen partner s poglobljenim znanjem na področju, s katerim se ukvarjamo, zato nas potencialna partnerska podjetja veliko bolj resno jemljejo, kot pa so nas na začetku.
Pri tveganem kapitalu so najpomembnejši odnosi. Se ta teza izkaže predvsem v slabih časih?
Najbolj kritični trenutki glede odnosov in zaupanja so seveda ravno takrat, ko gredo stvari navzdol. Takrat mora imeti vlagatelj sto procentno zaupanje v podjetnika, še veliko večje, kot takrat, ko so šle stvari navzgor. Ko podjetje hitro raste, je vse precej evforično in takrat veš, da podjetnik denar vlaga v razvoj, da ga ne daje na stran za neke svoje zasebne potrebe. Če pa se kaj zalomi, je zaupanje, da podjetnik z denarjem ravna kot skrben gospodar, toliko bolj pomembno.
Kako torej opravljate to svojo vlogo aktivnega upravljalca takrat, ko podjetju ne gre dobro?
Absolutno smo involvirani ves čas, zaradi tega imamo kar nekaj podjetij v hiši oz. v naših prostorih. S podjetniki imamo 'brief' enkrat tedensko, tam, kjer komuniciramo pretežno prek skypa, težimo k temu, da se vsaj enkrat mesečno tudi osebno srečamo. Tukaj so še mesečna poročila in daljši kvartalni sestanki, kjer smo prisotni vsi partnerji sklada.
RSG Kapital je najaktivnejši sklad v Alpe-Adria regiji in najbolj oblegan med start-up podjetij. Kako se razlikujete od drugih skladov?
Naša ključna prednost je v tem, da imamo 'local presence' in 'global reach'. Težimo k temu, da je nivo naših storitev in našega dela na nivoju skladov, ki delujejo v razvitih okoljih, kot so London, Berlin in New York, s to razliko, da smo dejansko tukaj, v regiji, in da zato poznamo lokalne specifike, lokalni jezik, lokalno kulturo. Mi ne financiramo start-upov v Avstriji ali Nemčiji, tam imajo svoje sklade. Nas zanimajo start-upi iz Slovenije, bivše Jugoslavije oz. zahodnega Balkana, ki so pripravljeni za prodajo svojih rešitev na mednarodnih trgih.
Kako pomembna je torej povezava z ZDA in drugimi večjimi trgi, ki jo gradite, da pomagate podjetjem pri mednarodni prodaji in pri iskanju novih rund financiranj?
Ta povezava je za nas in za uspeh naših start-upov ključna. Se pa podjetniki morajo zavedati, da prodaje na mednarodnih trgih ne morejo delati od doma. Če torej želijo prodajati svoje produkte v Londonu, morajo biti v Londonu. Pika. In to, da si v Londonu, podjetje drago stane. In mi financiramo ravno to vrzel in pri novih rundah financiranja sodelujemo s partnerji, kot so Grandbanks Capital, Fairhaven, Softbank Capital ali denimo Notion Capital.
Kakšna so načela in mehanizmi, da si lahko izjemen investitor tveganega kapitala in kaj so slabe prakse, ki mečejo slabo luč na celotno industrijo?
Industrija tveganega kapitala je blazno krhka in občutljiva. To je industrija, ki temelji na zaupanju, zato tudi vsi investitorji v sklad zahtevajo, da upravljalci skupaj z njimi vložijo svoja sredstva, običajno v višini enega odstotka celotnega sklada. Interesi morajo biti poravnani. Popolna transparentnost in integriteta sta nujna in ključna mehanizma, ravno zato, ker je največ slabih praks povezanih z jemanjem denarja iz podjetij za neke osebne interese. To nekateri imenujejo tudi VC mafija, ki jo poganja človeški pohlep.
Večji del sredstev trenutnega sklada je že investiranih, kakšni so načrti za prihodnost?
Načrtujemo nov sklad in ostajamo aktiven igralec na trgu. Kaj več o tem pa bomo lahko napovedali v prihodnjih mesecih. Sredstva trenutnega sklada smo vložili v skupaj 11 podjetij, od katerih je eno propadlo, ostala pa se razvijajo in rastejo, gre pa za skupaj približno 13,5 milijonov evrov naloženih sredstev.
Katere ključne izboljšave opažate v našem start-up ekosistemu, sploh če gledamo kakovost idej in ekip?
Kakovost ‘pitchev’, idej in ekip se je močno izboljšala. Vse te start-up šole, dogodki in programi imajo blazno velik učinek. Tudi zadnjič, ko sem poslušal predstavitve podjetij za produkt SK75 oz. pridobitev 75.000 evrov konvertibilnega posojila Slovenskega podjetniškega sklada, je nekaterim ekipam sicer zmanjkalo časa, ampak vse prezentacije so imele glavo in rep in so pokrile vse bistvene elemente investitorskega 'pitcha'. Tega pred leti ni bilo, smo morali dobesedno vleči ven iz ljudi, kako mislijo kaj prodati. Velik pozitiven učinek ima tudi zagotavljanje semenskega kapitala za te prve, zgodnje podjetniške faze, ki so nujne, da pozneje lahko pristopimo tudi skladi tveganega kapitala, in pa dejstvo, da so se podjetniki začeli aktivno izrabljati priložnosti, ki jih ponujajo tudi tuji pospeševalniki, kot so Seedcamp in LAUNCHub.
Ste tudi sponzor konference PODIM in investitorskega sklopa PODIM Challenge. Se vam zdi takšna konferenca pomambna za razvoj start-up podjetništva v Sloveniji?
Takšne konference so pomembne zato, da se govornikom, ki pridejo iz ZDA, Evrope in drugod po svetu, Slovenija predstavi kot učinkovit start-up ekosistem, iz katerega so izšle zgodbe, ko so Outfit 7, Akrapovič, Celtra in druge. Ali ne bi bilo super, če bi ameriške goste na letališču pričakal Talking Tom z napisom 'Welcome to my homeland'? Takšne zgodbe so nacionalna zakladnica, konference, kot je PODIM, pa odlična priložnost, da se jih predstavi svetu. Seveda pa je takšna konferenca pomembna tudi zaradi znanj, izkušenj in mreženja, ki ga zagotovijo znani mednarodni govorniki, vendar je tudi njih treba znati pravilno nagovoriti, ne kar takoj planiti v stilu 'Hey, what do you think about my idea, let's do business together'.
Se vam zdi pomembno, da se start-upi povezujejo z velikimi podjetji, kar je tudi glavna tema PODIM konference?
Zagotovo, gre za zelo dobro temo. Vsi start-up ekosistemi potrebujejo pilotne projekte, pilotne trge in testna okolja, laboratorije, uveljavljena velika podjetja pa bi se morala navzeti agilnega, vitkega delovanja, v katerem denimo zaposlenim ni blokiran dostop do LinkedIna ali drugih socialnih omrežij, ki jih start-upi s pridom izkoriščajo za promocijo in prodajo. Kot primer dobre prakse bi izpostavil Kolektor, ki je tudi naš največji vlagatelj, s katerim smo za razvojno sodelovanje na področju avtomobilskih tehnologij povezali kar nekaj naših podjetij.
--
Avtorica: Stanislava Vabšek / Iniciativa Start:up Slovenia
Foto: Jure Makovec / Časnik Finance
Kakšne so razlike biti v finančnih borznih vodah in biti investitor tveganega kapitala?
Zame osebno je ključna razlika v dodajanju vrednosti. Kot borznik bolj izkoriščaš določene asimetrije informacij na trgu, medtem ko imaš kot tovrsten vlagatelj ves čas občutek, da si del zgodbe, ki se šele gradi, in pri katerih se ti lahko zgodi izjemen občutek zadovoljstva, ko firma iz treh zraste na 150 zaposlenih. Lahko sem samo vesel, ko opazujem rast in razvoj podjetij, kot so Celtra, ShoutEm ali Degordian…
Po vseh teh letih bogatih izkušenj, kako danes gledate na panogo in slovensko start-up sceno?
Slovenska start-up scena se zagotovo pelje v pravo smer. ‘Hype’ se je začel mogoče štiri, pet let nazaj, ko se je začelo govoriti o zgodbah, kot so Outfit 7, Zemanta, Celtra. Vprašanje je, kaj se bo dogajalo v prihodnje, saj moramo na rezultate tega prvega večjega naložbenega vala, v katerem so poleg RSC Kapital in drugih skladov tveganega kapitala, sodelovali tudi Silicon Gardens Fund in nenazadnje tudi Slovenski podjetniški sklad, počakati še nakaj let.
Ste v tem času kaj spremenili kriterije, kako pristopate danes in kako ste nekoč pristopali k potencialnim naložbam?
Na začetku smo bili verjetno malo bolj naivni, kot smo danes, to je zagotovo ena od sprememb. Še nekaj se je spremenilo – v letih 2007, 2008, ko smo začenjali, nismo imeli dostopa do firm, do katerih ga danes imamo. Če smo takrat ponudili milijon evrov za investicijo, so nam rekli, vi ste čisto premajhni za nas. Danes, ko so drugi viri denarja v Sloveniji bolj omejeni, so vrata bolj odprta. V vsem tem času smo uspeli tudi dokazati, da znamo nekaj narediti, da smo zanesljiv in stabilen partner s poglobljenim znanjem na področju, s katerim se ukvarjamo, zato nas potencialna partnerska podjetja veliko bolj resno jemljejo, kot pa so nas na začetku.
Pri tveganem kapitalu so najpomembnejši odnosi. Se ta teza izkaže predvsem v slabih časih?
Najbolj kritični trenutki glede odnosov in zaupanja so seveda ravno takrat, ko gredo stvari navzdol. Takrat mora imeti vlagatelj sto procentno zaupanje v podjetnika, še veliko večje, kot takrat, ko so šle stvari navzgor. Ko podjetje hitro raste, je vse precej evforično in takrat veš, da podjetnik denar vlaga v razvoj, da ga ne daje na stran za neke svoje zasebne potrebe. Če pa se kaj zalomi, je zaupanje, da podjetnik z denarjem ravna kot skrben gospodar, toliko bolj pomembno.
Kako torej opravljate to svojo vlogo aktivnega upravljalca takrat, ko podjetju ne gre dobro?
Absolutno smo involvirani ves čas, zaradi tega imamo kar nekaj podjetij v hiši oz. v naših prostorih. S podjetniki imamo 'brief' enkrat tedensko, tam, kjer komuniciramo pretežno prek skypa, težimo k temu, da se vsaj enkrat mesečno tudi osebno srečamo. Tukaj so še mesečna poročila in daljši kvartalni sestanki, kjer smo prisotni vsi partnerji sklada.
RSG Kapital je najaktivnejši sklad v Alpe-Adria regiji in najbolj oblegan med start-up podjetij. Kako se razlikujete od drugih skladov?
Naša ključna prednost je v tem, da imamo 'local presence' in 'global reach'. Težimo k temu, da je nivo naših storitev in našega dela na nivoju skladov, ki delujejo v razvitih okoljih, kot so London, Berlin in New York, s to razliko, da smo dejansko tukaj, v regiji, in da zato poznamo lokalne specifike, lokalni jezik, lokalno kulturo. Mi ne financiramo start-upov v Avstriji ali Nemčiji, tam imajo svoje sklade. Nas zanimajo start-upi iz Slovenije, bivše Jugoslavije oz. zahodnega Balkana, ki so pripravljeni za prodajo svojih rešitev na mednarodnih trgih.
Kako pomembna je torej povezava z ZDA in drugimi večjimi trgi, ki jo gradite, da pomagate podjetjem pri mednarodni prodaji in pri iskanju novih rund financiranj?
Ta povezava je za nas in za uspeh naših start-upov ključna. Se pa podjetniki morajo zavedati, da prodaje na mednarodnih trgih ne morejo delati od doma. Če torej želijo prodajati svoje produkte v Londonu, morajo biti v Londonu. Pika. In to, da si v Londonu, podjetje drago stane. In mi financiramo ravno to vrzel in pri novih rundah financiranja sodelujemo s partnerji, kot so Grandbanks Capital, Fairhaven, Softbank Capital ali denimo Notion Capital.
Kakšna so načela in mehanizmi, da si lahko izjemen investitor tveganega kapitala in kaj so slabe prakse, ki mečejo slabo luč na celotno industrijo?
Industrija tveganega kapitala je blazno krhka in občutljiva. To je industrija, ki temelji na zaupanju, zato tudi vsi investitorji v sklad zahtevajo, da upravljalci skupaj z njimi vložijo svoja sredstva, običajno v višini enega odstotka celotnega sklada. Interesi morajo biti poravnani. Popolna transparentnost in integriteta sta nujna in ključna mehanizma, ravno zato, ker je največ slabih praks povezanih z jemanjem denarja iz podjetij za neke osebne interese. To nekateri imenujejo tudi VC mafija, ki jo poganja človeški pohlep.
Večji del sredstev trenutnega sklada je že investiranih, kakšni so načrti za prihodnost?
Načrtujemo nov sklad in ostajamo aktiven igralec na trgu. Kaj več o tem pa bomo lahko napovedali v prihodnjih mesecih. Sredstva trenutnega sklada smo vložili v skupaj 11 podjetij, od katerih je eno propadlo, ostala pa se razvijajo in rastejo, gre pa za skupaj približno 13,5 milijonov evrov naloženih sredstev.
Katere ključne izboljšave opažate v našem start-up ekosistemu, sploh če gledamo kakovost idej in ekip?
Kakovost ‘pitchev’, idej in ekip se je močno izboljšala. Vse te start-up šole, dogodki in programi imajo blazno velik učinek. Tudi zadnjič, ko sem poslušal predstavitve podjetij za produkt SK75 oz. pridobitev 75.000 evrov konvertibilnega posojila Slovenskega podjetniškega sklada, je nekaterim ekipam sicer zmanjkalo časa, ampak vse prezentacije so imele glavo in rep in so pokrile vse bistvene elemente investitorskega 'pitcha'. Tega pred leti ni bilo, smo morali dobesedno vleči ven iz ljudi, kako mislijo kaj prodati. Velik pozitiven učinek ima tudi zagotavljanje semenskega kapitala za te prve, zgodnje podjetniške faze, ki so nujne, da pozneje lahko pristopimo tudi skladi tveganega kapitala, in pa dejstvo, da so se podjetniki začeli aktivno izrabljati priložnosti, ki jih ponujajo tudi tuji pospeševalniki, kot so Seedcamp in LAUNCHub.
Ste tudi sponzor konference PODIM in investitorskega sklopa PODIM Challenge. Se vam zdi takšna konferenca pomambna za razvoj start-up podjetništva v Sloveniji?
Takšne konference so pomembne zato, da se govornikom, ki pridejo iz ZDA, Evrope in drugod po svetu, Slovenija predstavi kot učinkovit start-up ekosistem, iz katerega so izšle zgodbe, ko so Outfit 7, Akrapovič, Celtra in druge. Ali ne bi bilo super, če bi ameriške goste na letališču pričakal Talking Tom z napisom 'Welcome to my homeland'? Takšne zgodbe so nacionalna zakladnica, konference, kot je PODIM, pa odlična priložnost, da se jih predstavi svetu. Seveda pa je takšna konferenca pomembna tudi zaradi znanj, izkušenj in mreženja, ki ga zagotovijo znani mednarodni govorniki, vendar je tudi njih treba znati pravilno nagovoriti, ne kar takoj planiti v stilu 'Hey, what do you think about my idea, let's do business together'.
Se vam zdi pomembno, da se start-upi povezujejo z velikimi podjetji, kar je tudi glavna tema PODIM konference?
Zagotovo, gre za zelo dobro temo. Vsi start-up ekosistemi potrebujejo pilotne projekte, pilotne trge in testna okolja, laboratorije, uveljavljena velika podjetja pa bi se morala navzeti agilnega, vitkega delovanja, v katerem denimo zaposlenim ni blokiran dostop do LinkedIna ali drugih socialnih omrežij, ki jih start-upi s pridom izkoriščajo za promocijo in prodajo. Kot primer dobre prakse bi izpostavil Kolektor, ki je tudi naš največji vlagatelj, s katerim smo za razvojno sodelovanje na področju avtomobilskih tehnologij povezali kar nekaj naših podjetij.
--
Avtorica: Stanislava Vabšek / Iniciativa Start:up Slovenia
Foto: Jure Makovec / Časnik Finance
