petek, 28. april 2017
Robert Neivert, 500 Startups: V Evropi je nekaj odličnih priložnosti za investicije v podjetja
Robert Neivert je trenutno sovlagatelj pri 500 Startups in se specializira za B2B semenske investicije. Rad »skavtira« podjetja v EU, saj mu to da priložnost, da najde podjetja, ki jih morda ne bi mogel dobiti, če bi bila v ZDA. Kako lahko startupi pritegnejo pozornost investitorjev? Na kratko, pravi, da je treba »razumeti, kateri veliki problem rešujete, kako ga rešujete edinstveno, to povedati jedrnato ter pravemu človeku.«
Imate široko domeno strokovnega znanja, saj ste bili na vodilnih položajih na področjih produktov, trženja in operacij. Katero področje poslovanja osebno vidite kot najbolj zahtevno in zakaj? Na kaj naj se mladi in sveži podjetniki najprej osredotočijo, po vašem mnenju?
Delaj to, kar imaš rad in pri čemer imaš vsaj nekaj spretnosti. Če imaš nekaj rad, se boš to naučil in v tem postal odličen. Strast je tisto, kar iz dobrega naredi odlično. Vseeno je, ali je to trženje, razvoj programske opreme ali finance, podjetja potrebujejo mnogo spretnosti, zato bodi dober v nečem in najdi ostale, ki so dobri v drugih stvareh. Ne poskusi biti dober v vsem, bodi odličen v nečem in pusti drugim, naj naredijo ostalo. Kar se mene tiče, lovim probleme, najdem stvari, ki me motijo in jih razrešim. Ta pot me je marsikam popeljala, vendar pa je reševanje problemov tisto, kar res rad delam, zato je to tisto, kar lovim.
Kako se investiranje v B2B panogah razlikuje od investiranja v B2C panogah? Kakšne so vaše izkušnje? Obstajajo podobnosti ali sta »svetove narazen«?
B2B in B2C sta si zelo različna. Mislim, da ti metrike, ljudje, konkurenčne prednosti itd. delujejo podobne, ko si začetnik, vendar več strokovnega znanja kot imaš, bolj različne so. Na primer, B2B proda manj večjih ponudb, medtem ko potrošniki pogosto prodajo mnogo manjših ponudb, zato so prodajni procesi, trženje itd. čisto drugačni. Ne obstaja veliko potrošniških izdelkov s ceno preko 1 milijona dolarjev, ampak nakup programske opreme, vredne 1 milijon dolarjev, je pogost za podjetje/vlado.
Zapisali ste, da bi ustanovitelji startupov morali upravljati svoje investitorje in ne obratno. Se kot investitor pustite upravljati?
To pričakujem. Nobene želje nimam, da bi upravljal svoja podjetja, saj pričakujem, da bodo razmeroma dobro opravljali svoje delo in mi pustili, da se vključujem le tam, kjer imam strokovno znanje. Ne maram dolgih nesmiselnih emailov od ustanoviteljev z nejasnimi vprašanji ali pogoji kreditiranja, ki nimajo smisla. Iz tega nastane le več dela zame in v nekaterih primerih moram nekaj časa porabiti za to, da jih naučim, naj se tega izogibajo. To ne pomeni, da jim pustim določiti vse pogoje, to ni ista stvar. Zgolj zato, ker ustanovitelj za svojo idejo hoče 5 milijonov dolarjev na cenitvi, vredni 100 milijonov dolarjev, to ne pomeni, da mu to dam, pomeni le, da obvladuje situacijo.
Večina globalnih investicijskih aktivnosti se še vedno zgodi v ZDA. Vendar se pa druga geografska področja hitro razvijajo. Kako gledate na evropski startup ekosistem in katere velike priložnosti ponuja v primerjavi s preostankom sveta?
EU se nenehno razvija. Še vedno mora daleč priti, vendar nenehno napreduje. Po mojem mnenju je nekaj super priložnosti, da investiram v podjetja, ki jih morda ne bi bil zmožen dobiti, če bi bili v ZDA, zato je v mojo korist, da »skavtiram« in investiram v podjetja iz EU. Nekateri EU investitorji svojim podjetjem ponudijo grozne pogoje, kar pomeni, da z lahkoto naredim konkurenčno ponudbo in dobim investicijo, zato z veseljem in še dalje novačim investicije v EU. Kljub temu pa nam nekateri državni zakoni, slabo trenirani ustanovitelji startupov in ostali problemi preprečujejo, da bi bili bolj agresivni.
Če bi jutri ustanovili še eno startup podjetje – bi to bilo B2C ali B2B podjetje?
B2B. Zanič sem v B2C podjetjih. Z njimi nisem uspel, veliko boljši sem v razumevanju potreb podjetij kot pa potrošnikov.
Po navedbah CB Insights lijak tveganega kapitala kaže, da je verjetnost, da postaneš samorog, manj kot 1 %. Kljub temu vi, investitorji, več kot očitno še vedno verjamete v spreminjanje startupov v samoroge. So ta pričakovanja realistična? Ali občasni črni labodi odtehtajo tveganje, ki je prisotno? Po izobrazbi ste matematik – ali po vašem mnenju matematika upraviči to (i)racionalno obnašanje?
Na primer. Sicer je to kompleksna zadeva, vendar v povprečju 2-3% našega portfelja pri 500 Startups dobi status samoroga in matematika se pravzaprav dobro izide. Težko je razložiti s kratkim odgovorom, vendar glejte na to tako, če investiram 100 tisoč dolarjev v 100 podjetij. 30 jih gre na 0, 30 mi jih vrne denar, 30 mi povrne 2x, 8 mi povrne 10x in 2 mi povrneta 1000x. Dobim visok donos in 10 milijonov dolarjev pretvorim v 217 milijonov dolarjev. Matematika je močno nagnjena, saj lahko eno investicijo dobiš 1000x povrnjeno, zato je vredno tveganja.
Bili ste vse – ustanovitelj, mentor, zdaj pa investitor. Glede na vaše mnoge izkušnje s startupi: kaj je vaš nasvet za pitchanje investitorjem? Kako lahko mladi in sveži podjetniki zagrabijo in obdržijo pozornost investitorjev, ki vsak dan obravnavajo na desetine ali celo stotine pitchev?
Kratek odgovor je, da preživite nekaj časa na tem, da razumete, kateri veliki problem rešujete, kako ga edinstveno rešujete, kako to razložiti zelo jedrnato in pravi osebi. Več besed ni bolje, razmišljajte o razmerju signal-hrup. Vedite, kako govoriti dobro, hitro in jedrnato ter razrešite velik problem, ki ga ostali še niso rešili. Bodite edinstveno kvalificirani, da ga rešite in poskrbite, da pitchate pravi osebi. Če meni pitchate farmacevtski produkt, za katerega potrebujete 100 milijonov dolarjev, to ni učinkovito, saj ne investiram na tem področju ali v teh vsotah. Poznajte investitorja, kaj išče in kdaj, saj vam bo to prihranilo veliko zapravljenega časa. Za več o tem poglejte raznolike videje o pitchanju na YouTube kanalu od 500 Startups.
500 Startups se je pred kratkim povezal z General Motors. Čeprav korporativni tvegani kapital ali CVC na zahodu še vedno predstavlja majhen odstotek investicij v primerjavi s klasičnim tveganim kapitalom, se dozdeva, da se korporacije končno zavedajo inovacijskega potenciala startupov. Kaj je po vašem mnenju prihodnost korporativnega tveganega kapitala? Je to le še en trend ali nekaj, kar se bo ohranilo?
Predlagal bi, da je naslednja generacija tega partnerstvo. Korporativni skladi tveganega kapitala pridejo in gredo, v tem trenutku so zelo popularni, a mnoga podjetja ugotavljajo, da jim ne pomagajo dosegati inovacij, ki so jih iskali, zato se obračajo na tvegani kapital in jih kot partnerje integrirajo, da jim pomagajo poganjati uspeh. Mislim, da se to od preteklosti ključno razlikuje, saj smo popolnoma samostojni investitorji in ne ujeti kot v nekaterih prejšnjih programih. Zato zavrnemo katerokoli podjetje, ki ga drugače ne bi sprejeli, izogibamo se veliko slabim investicijam, ki bi jih sprejeli zgolj zato, ker je korporativni sponzor za njih zaprosil ali jih želel imeti. Ne znam vam povedati, ali se bo ta trend nadaljeval, vendar smo z njim zelo uspešni, tako pri 500S kot tudi GM.
Kaj startup pospeševalniki res dajo startupom? Kdaj bi priporočali, da se startup udeleži pospeševalniškega programa in kdaj ne?
Veliko je odvisno od startupa in kateri program. Sam lahko govorim le za 500 Startups, kjer se močno osredotočamo na dve glavni področji. Najprej pride trening v prodaji in trženju. Veliko delamo na tem, da pomagamo podjetjem graditi prodajne in trženjske funkcije, da so zelo uspešni, ponovljivi in skalabilni. Zato imamo veliko število strokovnjakov z raznolikih področij, ki poučujejo in direktno delajo s podjetji, da le-ta dosežejo specifične cilje rasti. Drugi del je, da podjetju damo osnove in veščine za uspešno rast podjetja, kar vključuje veščine, kot so zbiranje finančnih sredstev, pitchanje, zaposlovanje, pravna struktura itd. Težko je pridobiti vse veščine, ki jih potrebuješ za gradnjo podjetja, vendar če jih nimaš, lahko podjetja propadejo. Zato podjetjem pomagamo pridobiti veščine, ki jih nimajo, dokler niso dovolj velika, da lahko zaposlijo ljudi s tistimi veščinami.
Nekje sem prebrala, da je »startup bliskovit uspeh, ki vzame deset let«. Je to šala ali kruta resnica?
Bolj je res kot ne. Pri mnogih startupih traja dolgo, da se jih zgradi, vendar o njih slišiš le na točki, ko stvari poletijo. Mnogo velikih uspešnih podjetij v mraku gara, včasih leta, potem pa kasneje postanejo uspešna in so naenkrat bliskovit uspeh. Startupovski uspeh ni ravna črta, je groba cesta polna vzponov in padcev, tisti, ki uspejo so tisti, ki delujejo kljub težavam in premagajo izzive. Problem je, da se kasneje, ko uspejo, zgodovina na novo napiše in neuspehi so pogosto prezrti ali izbrisani. To tudi ustvari napačen vtis, da »vsi ostali uspevajo«, zaradi česar se podjetniki velikokrat počutijo kot zgube, četudi jim gre čisto dobro. Tako da ja, bliskoviti uspehi se zgodijo v roku desetih let.
O GOVORCU:
Robert Neivert je trenutno partner pri 500 Startups in se specializira za B2B semenske investicije. Pred tem je bil izvršni vodja za startupe, saj je ustanovil oziroma deloval v osmih podjetjih, pri čemer so bila štiri uspešno prodana, štiri pa še vedno delujejo. Bil je CEO zadnjih dveh startupov, financiranih s tveganim kapitalom. Prav tako ohranja širok nabor strokovnega znanja ter je igral vodilne vloge na področju produktov, marketinga in operacij.
Je partner pri 500 Startups, mentor/svetovalec pri Cardinal Ventures, Stanford iFarm in programu Stanford Treehacks, prav tako pa je izvršni svetovalec pri več kot 15 financiranih startupih in je prej bil na položaju »executive-in-residence« (svetovalec podjetij) pri Quest Venture Partners.
Robert Neivert bo keynote govorec na letošnji konferenci PODIM.
Imate široko domeno strokovnega znanja, saj ste bili na vodilnih položajih na področjih produktov, trženja in operacij. Katero področje poslovanja osebno vidite kot najbolj zahtevno in zakaj? Na kaj naj se mladi in sveži podjetniki najprej osredotočijo, po vašem mnenju?
Delaj to, kar imaš rad in pri čemer imaš vsaj nekaj spretnosti. Če imaš nekaj rad, se boš to naučil in v tem postal odličen. Strast je tisto, kar iz dobrega naredi odlično. Vseeno je, ali je to trženje, razvoj programske opreme ali finance, podjetja potrebujejo mnogo spretnosti, zato bodi dober v nečem in najdi ostale, ki so dobri v drugih stvareh. Ne poskusi biti dober v vsem, bodi odličen v nečem in pusti drugim, naj naredijo ostalo. Kar se mene tiče, lovim probleme, najdem stvari, ki me motijo in jih razrešim. Ta pot me je marsikam popeljala, vendar pa je reševanje problemov tisto, kar res rad delam, zato je to tisto, kar lovim.
Kako se investiranje v B2B panogah razlikuje od investiranja v B2C panogah? Kakšne so vaše izkušnje? Obstajajo podobnosti ali sta »svetove narazen«?
B2B in B2C sta si zelo različna. Mislim, da ti metrike, ljudje, konkurenčne prednosti itd. delujejo podobne, ko si začetnik, vendar več strokovnega znanja kot imaš, bolj različne so. Na primer, B2B proda manj večjih ponudb, medtem ko potrošniki pogosto prodajo mnogo manjših ponudb, zato so prodajni procesi, trženje itd. čisto drugačni. Ne obstaja veliko potrošniških izdelkov s ceno preko 1 milijona dolarjev, ampak nakup programske opreme, vredne 1 milijon dolarjev, je pogost za podjetje/vlado.
Zapisali ste, da bi ustanovitelji startupov morali upravljati svoje investitorje in ne obratno. Se kot investitor pustite upravljati?
To pričakujem. Nobene želje nimam, da bi upravljal svoja podjetja, saj pričakujem, da bodo razmeroma dobro opravljali svoje delo in mi pustili, da se vključujem le tam, kjer imam strokovno znanje. Ne maram dolgih nesmiselnih emailov od ustanoviteljev z nejasnimi vprašanji ali pogoji kreditiranja, ki nimajo smisla. Iz tega nastane le več dela zame in v nekaterih primerih moram nekaj časa porabiti za to, da jih naučim, naj se tega izogibajo. To ne pomeni, da jim pustim določiti vse pogoje, to ni ista stvar. Zgolj zato, ker ustanovitelj za svojo idejo hoče 5 milijonov dolarjev na cenitvi, vredni 100 milijonov dolarjev, to ne pomeni, da mu to dam, pomeni le, da obvladuje situacijo.
Večina globalnih investicijskih aktivnosti se še vedno zgodi v ZDA. Vendar se pa druga geografska področja hitro razvijajo. Kako gledate na evropski startup ekosistem in katere velike priložnosti ponuja v primerjavi s preostankom sveta?
EU se nenehno razvija. Še vedno mora daleč priti, vendar nenehno napreduje. Po mojem mnenju je nekaj super priložnosti, da investiram v podjetja, ki jih morda ne bi bil zmožen dobiti, če bi bili v ZDA, zato je v mojo korist, da »skavtiram« in investiram v podjetja iz EU. Nekateri EU investitorji svojim podjetjem ponudijo grozne pogoje, kar pomeni, da z lahkoto naredim konkurenčno ponudbo in dobim investicijo, zato z veseljem in še dalje novačim investicije v EU. Kljub temu pa nam nekateri državni zakoni, slabo trenirani ustanovitelji startupov in ostali problemi preprečujejo, da bi bili bolj agresivni.
Če bi jutri ustanovili še eno startup podjetje – bi to bilo B2C ali B2B podjetje?
B2B. Zanič sem v B2C podjetjih. Z njimi nisem uspel, veliko boljši sem v razumevanju potreb podjetij kot pa potrošnikov.
Po navedbah CB Insights lijak tveganega kapitala kaže, da je verjetnost, da postaneš samorog, manj kot 1 %. Kljub temu vi, investitorji, več kot očitno še vedno verjamete v spreminjanje startupov v samoroge. So ta pričakovanja realistična? Ali občasni črni labodi odtehtajo tveganje, ki je prisotno? Po izobrazbi ste matematik – ali po vašem mnenju matematika upraviči to (i)racionalno obnašanje?
Na primer. Sicer je to kompleksna zadeva, vendar v povprečju 2-3% našega portfelja pri 500 Startups dobi status samoroga in matematika se pravzaprav dobro izide. Težko je razložiti s kratkim odgovorom, vendar glejte na to tako, če investiram 100 tisoč dolarjev v 100 podjetij. 30 jih gre na 0, 30 mi jih vrne denar, 30 mi povrne 2x, 8 mi povrne 10x in 2 mi povrneta 1000x. Dobim visok donos in 10 milijonov dolarjev pretvorim v 217 milijonov dolarjev. Matematika je močno nagnjena, saj lahko eno investicijo dobiš 1000x povrnjeno, zato je vredno tveganja.
Bili ste vse – ustanovitelj, mentor, zdaj pa investitor. Glede na vaše mnoge izkušnje s startupi: kaj je vaš nasvet za pitchanje investitorjem? Kako lahko mladi in sveži podjetniki zagrabijo in obdržijo pozornost investitorjev, ki vsak dan obravnavajo na desetine ali celo stotine pitchev?
Kratek odgovor je, da preživite nekaj časa na tem, da razumete, kateri veliki problem rešujete, kako ga edinstveno rešujete, kako to razložiti zelo jedrnato in pravi osebi. Več besed ni bolje, razmišljajte o razmerju signal-hrup. Vedite, kako govoriti dobro, hitro in jedrnato ter razrešite velik problem, ki ga ostali še niso rešili. Bodite edinstveno kvalificirani, da ga rešite in poskrbite, da pitchate pravi osebi. Če meni pitchate farmacevtski produkt, za katerega potrebujete 100 milijonov dolarjev, to ni učinkovito, saj ne investiram na tem področju ali v teh vsotah. Poznajte investitorja, kaj išče in kdaj, saj vam bo to prihranilo veliko zapravljenega časa. Za več o tem poglejte raznolike videje o pitchanju na YouTube kanalu od 500 Startups.
500 Startups se je pred kratkim povezal z General Motors. Čeprav korporativni tvegani kapital ali CVC na zahodu še vedno predstavlja majhen odstotek investicij v primerjavi s klasičnim tveganim kapitalom, se dozdeva, da se korporacije končno zavedajo inovacijskega potenciala startupov. Kaj je po vašem mnenju prihodnost korporativnega tveganega kapitala? Je to le še en trend ali nekaj, kar se bo ohranilo?
Predlagal bi, da je naslednja generacija tega partnerstvo. Korporativni skladi tveganega kapitala pridejo in gredo, v tem trenutku so zelo popularni, a mnoga podjetja ugotavljajo, da jim ne pomagajo dosegati inovacij, ki so jih iskali, zato se obračajo na tvegani kapital in jih kot partnerje integrirajo, da jim pomagajo poganjati uspeh. Mislim, da se to od preteklosti ključno razlikuje, saj smo popolnoma samostojni investitorji in ne ujeti kot v nekaterih prejšnjih programih. Zato zavrnemo katerokoli podjetje, ki ga drugače ne bi sprejeli, izogibamo se veliko slabim investicijam, ki bi jih sprejeli zgolj zato, ker je korporativni sponzor za njih zaprosil ali jih želel imeti. Ne znam vam povedati, ali se bo ta trend nadaljeval, vendar smo z njim zelo uspešni, tako pri 500S kot tudi GM.
Kaj startup pospeševalniki res dajo startupom? Kdaj bi priporočali, da se startup udeleži pospeševalniškega programa in kdaj ne?
Veliko je odvisno od startupa in kateri program. Sam lahko govorim le za 500 Startups, kjer se močno osredotočamo na dve glavni področji. Najprej pride trening v prodaji in trženju. Veliko delamo na tem, da pomagamo podjetjem graditi prodajne in trženjske funkcije, da so zelo uspešni, ponovljivi in skalabilni. Zato imamo veliko število strokovnjakov z raznolikih področij, ki poučujejo in direktno delajo s podjetji, da le-ta dosežejo specifične cilje rasti. Drugi del je, da podjetju damo osnove in veščine za uspešno rast podjetja, kar vključuje veščine, kot so zbiranje finančnih sredstev, pitchanje, zaposlovanje, pravna struktura itd. Težko je pridobiti vse veščine, ki jih potrebuješ za gradnjo podjetja, vendar če jih nimaš, lahko podjetja propadejo. Zato podjetjem pomagamo pridobiti veščine, ki jih nimajo, dokler niso dovolj velika, da lahko zaposlijo ljudi s tistimi veščinami.
Nekje sem prebrala, da je »startup bliskovit uspeh, ki vzame deset let«. Je to šala ali kruta resnica?
Bolj je res kot ne. Pri mnogih startupih traja dolgo, da se jih zgradi, vendar o njih slišiš le na točki, ko stvari poletijo. Mnogo velikih uspešnih podjetij v mraku gara, včasih leta, potem pa kasneje postanejo uspešna in so naenkrat bliskovit uspeh. Startupovski uspeh ni ravna črta, je groba cesta polna vzponov in padcev, tisti, ki uspejo so tisti, ki delujejo kljub težavam in premagajo izzive. Problem je, da se kasneje, ko uspejo, zgodovina na novo napiše in neuspehi so pogosto prezrti ali izbrisani. To tudi ustvari napačen vtis, da »vsi ostali uspevajo«, zaradi česar se podjetniki velikokrat počutijo kot zgube, četudi jim gre čisto dobro. Tako da ja, bliskoviti uspehi se zgodijo v roku desetih let.
O GOVORCU:
Robert Neivert je trenutno partner pri 500 Startups in se specializira za B2B semenske investicije. Pred tem je bil izvršni vodja za startupe, saj je ustanovil oziroma deloval v osmih podjetjih, pri čemer so bila štiri uspešno prodana, štiri pa še vedno delujejo. Bil je CEO zadnjih dveh startupov, financiranih s tveganim kapitalom. Prav tako ohranja širok nabor strokovnega znanja ter je igral vodilne vloge na področju produktov, marketinga in operacij.
Je partner pri 500 Startups, mentor/svetovalec pri Cardinal Ventures, Stanford iFarm in programu Stanford Treehacks, prav tako pa je izvršni svetovalec pri več kot 15 financiranih startupih in je prej bil na položaju »executive-in-residence« (svetovalec podjetij) pri Quest Venture Partners.
Robert Neivert bo keynote govorec na letošnji konferenci PODIM.
