petek, 28. april 2017
Suzana Leben, Telekom Slovenije: O brisanju mej med industrijami, IKT disrupcijah in neskončnih možnostih sodelovanja s start-upi, ki jih prinašajo 5G, IoT in povezljivost
Panogo telekomunikacij so do zdaj še najbolj disruptirali ponudniki, kot so Skype, Viber, WeChat in druge podobne rešitve. Na pragu četrte industrijske revolucije pa se sooča z brisanjem mej med različnimi industrijami, zlivanjem tehnologij in iskanjem novih virov prihodkov izven osnovne dejavnosti. V izjemno hitrem tempu razvoja in ob neslutenih priložnostih, ki jih prinašajo peta generacija mobilnega omrežja (5G), internet stvari (IoT) ter paradigma povezljivosti, se v Telekomu Slovenije zavedajo, da bodo pri razvoju produktov prihodnosti zmagovala tista podjetja, ki bodo uspela vzpostaviti tudi ustrezen ekosistem partnerjev. O tem, kako se lahko v ekosistem Telekoma Slovenije, ki je tudi naš letošnji PODIM Challenge ‘blue chip’ partner, umeščajo inovativne start-up ekipe in njihove inovativne rešitve, smo se pogovarjali s Suzano Leben, direktorico organizacijske enote Strategija in regulativa.
- - -
Ga. Leben, kako nam bo peta generacija mobilnega omrežja spremenila življenja, predvsem pa, kakšne priložnosti za sodelovanje Telekoma Slovenije s startupi prinaša?
Že obstoječa LTE/4G tehnologija uporabnikom omogoča velike hitrosti, odzivnost in zmogljivo mobilno širokopasovno povezljivost, ki je ključna za razvoj IoT, storitev v oblaku, ‘machine to machine’ interakcij, on-line ‘gaming-a’ in podobno … Tehnologija 5G pa s konsolidacijo omrežij 2G, 3G, 4G in WiFi prinaša priložnosti za zagotavljanje še boljše uporabniške izkušnje, saj predvideva manjšo zakasnitev oz. latenco, ki bo znašala manj kot mili sekundo, in prenosne hitrosti, ki bodo v smeri do uporabnika dosegale več kot 1GB na sekundo.
Možnosti razvoja novih storitev, ki izkoriščajo to izjemno hitrost in dejansko ‘real time’ izkušnjo, se zdijo skorajda neskončne?
Drži. Veliki premiki se nam tako obetajo na področju tehnologij, kot sta virtualna resničnost ali samostojna vozila, pa na področju e-poslovanja, e-varnosti e-zdravstva. Dober primer je izvajanje operacij bolnikov na daljavo, ki jih denimo kirurg iz Avstralije dejansko lahko opravi v realnem času, saj bo zakasnitev prenosa slike minimalna oz. je sploh ne bo. Tukaj sta seveda še e-izobraževanje in razvoj interneta stvari. Povezati bo možno bistveno večje število naprav hkrati, bistveno se bodo povečale možnosti za avtomatizacijo in digitalizacijo najrazličnejših procesov. 5G prinaša tudi mnogo večjo vzdržljivost baterij terminalskih naprav, kar bo pomembno za končne uporabnike in za IoT aplikacije. Bolj konkretno je vse novosti v tem trenutku še težko napovedovati, saj je 5G še v fazi standardizacije, za katero potekajo prvi pilotski projekti. Prve večje premike na tem področju pričakujemo že v letu 2018, uporabniki pa bodo verjetno lahko 5G izkusili nekje okoli leta 2020.
Katere nove tehnologije oz. rešitve bodo še slonele na tej 5G tehnologiji?
Hitrost prenosa je ključna tudi za pametne domove, pametna vozila, pametna mesta … Pri tem pa moram pudariti, da omrežje prihodnosti ni samo 5G, temveč kombinacija, skupek vseh možnosti, ki jih bomo lahko najbolj optimalno uporabljali, saj bodo možnosti na področju povezljivosti praktično neskončne.
Kot letošnji PODIM Challenge ‘blue chip’ partner sicer generalno pokrivate IoT, a verjetno lahko govorimo o celi paleti rešitev, ki jih boste v prihodnosti lahko zagotavljali v sodelovanju s start-upi?
V Telekomu Slovenije nas zanima vse, kar je povezano z upravljanjem naprav in storitev, s komunikacijo in povezljivostjo med napravami ter razvojem celovitih pametnih rešitev. IoT rešitve so za nas zanimive na področju pametnih omrežij, povezanih domov, pametnih mest, e-zdravja, pri čemer svojo vlogo vidimo predvsem v integriranju rešitev različnih ponudnikov. Zanimajo nas rešitve za peto generacijo mobilnih omrežij in njihova industrijska aplikacija, rudarjenje podatkov in storitve na tem področju, vele podatki oz. ‘big data’, ki omogočajo nadgradnjo naših storitev, ali pa se oblikujejo kot storitev za trg. Zanimajo nas tudi kritične javne storitve in kibernetska varnost, pa poslovne rešitve za mala in srednja podjetja z namenom izboljšanja produktivnosti, digitalizacije procesov in uporabe inovativnih rešitev na osnovi uporabe vele podatkov in umetne inteligence. Naj poudarim še enrkat, vse to s ciljem integracije v celovite pametne rešitve.
V katero smer razmišljate, ko govorite o poslovnih rešitvah za mala in srednja podjetja?
Doseči želimo, da se podjetnik, ki se ukvarja z razvojem in prodajo nekega produkta, lahko temu posveti v čim večji meri. Zakaj torej ne bi pri nas dobil celovite rešitve – telefon, računalnik, povezljivost, konferenčni sistem, senzoriko za zdravo bivalno okolje, storitve v oblaku, sistem za komuniciranje, pošto, pripravo dokumentov, računovodstvo, logistiko …? Če gre za rešitve, ki so jih denimo start-upi razvili, medtem ko so reševali kakšne svoje probleme na tem področju, toliko bolje.
S katerimi primeri uporabe lahko še konkretniziramo področje IoT, kjer boste iskali sinergije s start-upi?
Kot sem že omenila, je vloga Telekoma Slovenije v povezovanju. Kmalu bo praktično vsaka stvar opremljena z nekim komunikatorjem, ki bo sposoben komunicirati z drugimi stvarmi, pri čemer je tudi človek tretiran kot stvar. Senzorji bodo zaznavali in merili različne parametre, ki uporabniku sicer velikokrat ne prinašajo bistvene dodane vrednosti. Zmagovalne rešitve prihodnosti pa bodo tiste, ki bodo znale povezati prave stvari in ki bodo vključene v večje sodelovalne platforme. Za nas je naravno, da razmišljamo o področjih mobilnosti, gibanja, točkovne prisotnosti. Omenila sem že pametne domove, kjer želimo iti v smeri zagotavljanja dobrega počutja uporabnikom, zagotavljanja hitrega dostopa do informacij, dosegljivosti, varnosti, avtomatizacije doma, nenazadnje tudi nakupovanja in plačevanja, kjer smo sicer prisotni z Moneto, a s želimo storitv mobilnega plačevanja razvijati naprej.
Kako pa vidite vlogo Telekoma Slovenije pri razvoju pametnih mest oz. pametnih skupnosti?
Ko govorimo o pametnih mestih ali bolje rečeno pametnih skupnostih se velikokrat pojavljajo različne aplikacije – na področju prevozov in parkiranja, nadzora prometa, vodovodov, upravljanja električne energije … Prihodnost bo v standardizaciji vseh teh rešitev, mi pa bomo težili k celovitim rešitvam za nadzor ključnih funkcij v mestu ter za učinkovit nadzor in upravljanje mestne infrastrukture. Preprost primer je odpravljanje gneče pri ogledu kulturnih in drugih znamenitosti, na primer z e-vstopnico, ki vključuje tudi določen čas oz. trajanje obiska, da ne prihaja do gneče, pri čemer je v resnici pametno to, kako uporabnikom tovrstno storitev zapakirati in prodati, in kako je, ne samo, da je sistem, ki vse to omogoča, informatiziran. Pametno v tem je upravljanje uporabniške izkušnje.
Kaj pa ‘big data’ oz. vele podatki – v katero smer lahko na tem področju razmišljajo start-upi, ki bi svoje rešitve razvijali v sodelovanju z vami?
Ko govorimo o ‘big data’, je za nas najpomembnejše vprašanje, kako vedenje uporabnika uporabiti za oblikovanje produkta, ki mu bo čim bolj ustrezal. Ali kako na podlagi preteklih podatkov napovedati, da se bo nekaj zgodilo, na primer na omrežju. Skratka, z razvojem tehnologij želimo s pravimi podatki doseči prave kupce ob pravem času, hkrati pa zagotoviti tudi napredno predikcijo in analitiko za lastne potrebe.
Kako procesi digitalne transformacije in četrte industrijske revolucije vplivajo na vaše podjetje; kateri izzivi na tem področju so za vas najbolj aktualni?
Zelo dobro vemo, kaj pomeni spreminjanje podjetja v hitro spreminjajočem se okolju. Telekomunikacije so v digitalni transformaciji praktično že zadnjih 15 let. Prehajali smo iz analognega v digitalno, iz fiksnega v mobilno, nekatere tehnologije so se že zlile, včasih smo govorili o telekomunikacijah in IT, danes govorimo o IKT oz. informacijsko-komunikacijskih tehnologijah. V dobi digitalne transformacije bodo ravno IKT rešitve začele brisati meje med industrijami. Ali bo proizvajalec avtomobilov samo proizvajalec ali bo postal zraven še taksist oz. prevozno podjetje? Spremembe, ki so pred nami, bodo bistvene. Brišejo se meje med industrijami in tehnologije, osnovni namen pa je čim bolje zadovoljiti potrebe uporabnika. Uporabniku je v pri tem povsem vseeno, kaj vse je potrebno združiti, da bo njegova potreba zadovoljena bolje in hitreje, in to bo verjetno tisti ključni trenutek revolucije, o kateri govorimo danes.
Kakšne cilje ste si pri tem zadali?
Vsako podjetje, ki ima tradicijo in zgodovino, ima tudi vrsto sistemov, ki jih je potrebno prečistiti, združiti, nadgraditi – vse samo zato, da se lahko čim hitreje prilagajamo potrebam uporabnikov. V prvi etapi, ki še traja, se osredotočamo predvsem na osnovno dejavnost. Analiziramo, kaj uporabnike najbolj moti, vse tovrstne “motnje” pa odstraniti. Optimiziramo procese, ki vključujejo stik z uporabniki, jih informatiziramo in združujemo. Drugo večje področje so vlaganja v infrastrukturo. Brez povezljivosti ni transformacije, a to ni dano dejstvo, v to je potrebno investirati. Tretji steber pa bo širjenje izven osnovne dejavnosti oz. iskanje drugih virov prihodkov ter grajenje ekosistema partnerjev. Če smo bili do zdaj morda bolj vajeni, da vsako podjetje dela bolj kot ne zase, je danes hitrost razvoja takšna, da lahko nove, kakovostne in napredne storitve ponudimo le, če imamo ustrezen ekosistem partnerjev. To pa je tisti del zgodbe, v katero sodijo tudi start-upi, poleg njih pa seveda tudi naši že uveljavljeni partnerji in ostala podjetja.
Kaj pa je, globalno gledano, do zdaj najbolj disruptivno vplivalo na industrijo telekomov?
Največjo disrupcijo do zdaj so v naši industriji povzročili različni OTT oz. ‘over-the-top’ ponudniki, kot so Skype, Viber, WeChat … Torej tisti, ki so uporabili obstoječo infrastrukturo in jo ponudili na drugačen način. Prihajajo pa seveda novi projekti, ki jih denimo na področju zagotavljanja dostopa do interneta razvijajo Facebook, Google ali Elon Musk.
Kako bi za konec strnili svoje dosedanje izkušnje na področju sodelovanja s start-upi? Od prvega korporativnega inkubatorja v regiji do nedavnega IoT hackathona v sodelovanju z ABC pospeševalnikom … In seveda, kaj načrtujete v bodoče?
Na hackathonu smo izzive za tekmovalce zastavili precej široko. Želeli smo jih spodbuditi k razmišljanju o naprednih rešitvah na področju digitalizacije dnevnih opravil, uporabe digitalnih rešitev pri oskrbi starejše populacije in pri vključevanju uporabnikov v proces izboljšanja uporabniške izkušnje. Skratka, želeli smo nasloviti vse to, o čemer tudi sami razmišljamo in implementiramo v svoje poslovanje. Še najbolj dragocena pa je bila za nas priložnosti, da smo ugotovili, kako nas vidijo tisti, ki nas morda še ne poznajo dobro, in kje vidijo priložnosti za sodelovanje.
Vse te izkušnje so verjetno podlaga za snovanje vaših prihodnjih start-up aktivnosti?
Veseli nas, da je interes za sodelovanje velik. Naša ključna naloga je, da dobro spoznamo pričakovanja start-up ekip, da najdemo skupne interese in ugotovimo, kako lahko nanje najbolj učinkovito odgovorimo z ustrezno ponudbo oz. modelom sodelovanja. Trenutno razvijamo program inovativnosti, ki ga bomo predvidoma predstavili v sredini oz. najpozneje do konca leta. Start-upe z rešitvami, ki bodo skladne s strategijo razvoja Telekoma Slovenije, bomo podprli predvsem z infrastrukturo, dostopom do različnih razvojnih okolij in z mentoriranjem. A dokler naš model ne bo dokončno razvit, bomo vsako pobudo oz. priložnost za sodelovanje obravnavali individualno.
- - -
Telekom Slovenije kot edini slovenski operater v dveh evropskih 5G projektih
Telekom Slovenije kot edini slovenski operater sodeluje v dveh evropskih projektih na področju razvoja 5G omrežja. Prvi je projekt iCirrus, ki se z namenom zagotavljanja večje spektralne in energetske učinkovitosti osredotoča na razvoj sistemskih rešitev za izgradnjo sistemov 5G s poudarkom na komunikaciji med napravami (D2D) ter centraliziranem omrežnem radijskem dostopu (C-RAN). Z integracijo obojega v mobilni informacijski oblak želijo partnerji v okviru projekta razviti rešitev, ki bo prispevala k dodatni spektralni in energetski učinkovitosti ter izboljšala delovanje sistema tudi s pomočjo inteligentnega nadzora. Koristi za končne uporabnike bodo predvsem daljša življenjska doba baterij mobilnih naprav, izboljšana uporabniška izkušnja z uporabo večje pasovne širine, nizka zakasnitev oz. latenca storitev ter dodatna fleksibilnost zaradi uporabe mobilnega informacijskega oblaka. Projekt vključuje tudi laboratorijsko vzpostavitev pilotnega radijskega dostopovnega omrežja v oblaku, ki je v testnem laboratoriju Telekoma Slovenije.
Mednarodni konzorcij projekta ICirrus poleg Telekoma Slovenije sestavljajo še Heinrich Hertz Institut in družba IAF GmbH iz Nemčije, operaterji Primetel s Cipra, Orange iz Francije in Wellness Telecom iz Španije, Univerza v Kentu, Univerza v Essexu ter podjetji JDSU in ADVA Optical Networking Ltd. iz Velike Britanije. Projekt, ki ga vodi Univerza v Kentu, poteka od marca 2015, zaključil pa se bo predvidoma januarja 2018. Skupaj je projektu namenjenih nekaj več kot 3 milijone evrov nepovratnih sredstev, ki jih v celoti zagotavlja Evropska komisija.
Telekom Slovenije pa sodeluje tudi v konzorciju podjetij projekta CHARISMA v skupni vrednosti 5,9 milijona evrov, ki je del programa Obzorje 2020. Partnerjem v konzorciju projekt ponuja praktične izkušnje in teme, s katerimi se srečujejo telekomunikacijski operaterji pri omrežjih pete generacije.
- - -
Stopite v stik s predstavniki Telekoma Slovenije
Če želite Telekomu Slovenije na letošnji PODIM konferenci predstaviti svojo inovativno idejo na področju IoT in drugih področij, ki so relevantna za vodilnega slovenskega ponudnika IKT storitev in rešitev, vas vabimo, da pišete Larisi Potokar ([email protected]), ki v Telekomu Slovenije skrbi za prvi stik s start-up ekipami. Sicer pa sta v ‘start-upovski’ ekipi Telekoma Slovenije še Suzana Leben ([email protected]), direktorica Strategije in regulative, in Sašo Djoković ([email protected]), ki skrbi za področje partnerstev.
- - -
Več informacij o tem, kako sodelovati s Telekomom Slovenije:
- - -
Avtorica intervjuja: Stanislava Vabšek, Iniciativa Start:up Slovenija
- - -
Ga. Leben, kako nam bo peta generacija mobilnega omrežja spremenila življenja, predvsem pa, kakšne priložnosti za sodelovanje Telekoma Slovenije s startupi prinaša?
Že obstoječa LTE/4G tehnologija uporabnikom omogoča velike hitrosti, odzivnost in zmogljivo mobilno širokopasovno povezljivost, ki je ključna za razvoj IoT, storitev v oblaku, ‘machine to machine’ interakcij, on-line ‘gaming-a’ in podobno … Tehnologija 5G pa s konsolidacijo omrežij 2G, 3G, 4G in WiFi prinaša priložnosti za zagotavljanje še boljše uporabniške izkušnje, saj predvideva manjšo zakasnitev oz. latenco, ki bo znašala manj kot mili sekundo, in prenosne hitrosti, ki bodo v smeri do uporabnika dosegale več kot 1GB na sekundo.
Možnosti razvoja novih storitev, ki izkoriščajo to izjemno hitrost in dejansko ‘real time’ izkušnjo, se zdijo skorajda neskončne?
Drži. Veliki premiki se nam tako obetajo na področju tehnologij, kot sta virtualna resničnost ali samostojna vozila, pa na področju e-poslovanja, e-varnosti e-zdravstva. Dober primer je izvajanje operacij bolnikov na daljavo, ki jih denimo kirurg iz Avstralije dejansko lahko opravi v realnem času, saj bo zakasnitev prenosa slike minimalna oz. je sploh ne bo. Tukaj sta seveda še e-izobraževanje in razvoj interneta stvari. Povezati bo možno bistveno večje število naprav hkrati, bistveno se bodo povečale možnosti za avtomatizacijo in digitalizacijo najrazličnejših procesov. 5G prinaša tudi mnogo večjo vzdržljivost baterij terminalskih naprav, kar bo pomembno za končne uporabnike in za IoT aplikacije. Bolj konkretno je vse novosti v tem trenutku še težko napovedovati, saj je 5G še v fazi standardizacije, za katero potekajo prvi pilotski projekti. Prve večje premike na tem področju pričakujemo že v letu 2018, uporabniki pa bodo verjetno lahko 5G izkusili nekje okoli leta 2020.
Katere nove tehnologije oz. rešitve bodo še slonele na tej 5G tehnologiji?
Hitrost prenosa je ključna tudi za pametne domove, pametna vozila, pametna mesta … Pri tem pa moram pudariti, da omrežje prihodnosti ni samo 5G, temveč kombinacija, skupek vseh možnosti, ki jih bomo lahko najbolj optimalno uporabljali, saj bodo možnosti na področju povezljivosti praktično neskončne.
Kot letošnji PODIM Challenge ‘blue chip’ partner sicer generalno pokrivate IoT, a verjetno lahko govorimo o celi paleti rešitev, ki jih boste v prihodnosti lahko zagotavljali v sodelovanju s start-upi?
V Telekomu Slovenije nas zanima vse, kar je povezano z upravljanjem naprav in storitev, s komunikacijo in povezljivostjo med napravami ter razvojem celovitih pametnih rešitev. IoT rešitve so za nas zanimive na področju pametnih omrežij, povezanih domov, pametnih mest, e-zdravja, pri čemer svojo vlogo vidimo predvsem v integriranju rešitev različnih ponudnikov. Zanimajo nas rešitve za peto generacijo mobilnih omrežij in njihova industrijska aplikacija, rudarjenje podatkov in storitve na tem področju, vele podatki oz. ‘big data’, ki omogočajo nadgradnjo naših storitev, ali pa se oblikujejo kot storitev za trg. Zanimajo nas tudi kritične javne storitve in kibernetska varnost, pa poslovne rešitve za mala in srednja podjetja z namenom izboljšanja produktivnosti, digitalizacije procesov in uporabe inovativnih rešitev na osnovi uporabe vele podatkov in umetne inteligence. Naj poudarim še enrkat, vse to s ciljem integracije v celovite pametne rešitve.
V katero smer razmišljate, ko govorite o poslovnih rešitvah za mala in srednja podjetja?
Doseči želimo, da se podjetnik, ki se ukvarja z razvojem in prodajo nekega produkta, lahko temu posveti v čim večji meri. Zakaj torej ne bi pri nas dobil celovite rešitve – telefon, računalnik, povezljivost, konferenčni sistem, senzoriko za zdravo bivalno okolje, storitve v oblaku, sistem za komuniciranje, pošto, pripravo dokumentov, računovodstvo, logistiko …? Če gre za rešitve, ki so jih denimo start-upi razvili, medtem ko so reševali kakšne svoje probleme na tem področju, toliko bolje.
S katerimi primeri uporabe lahko še konkretniziramo področje IoT, kjer boste iskali sinergije s start-upi?
Kot sem že omenila, je vloga Telekoma Slovenije v povezovanju. Kmalu bo praktično vsaka stvar opremljena z nekim komunikatorjem, ki bo sposoben komunicirati z drugimi stvarmi, pri čemer je tudi človek tretiran kot stvar. Senzorji bodo zaznavali in merili različne parametre, ki uporabniku sicer velikokrat ne prinašajo bistvene dodane vrednosti. Zmagovalne rešitve prihodnosti pa bodo tiste, ki bodo znale povezati prave stvari in ki bodo vključene v večje sodelovalne platforme. Za nas je naravno, da razmišljamo o področjih mobilnosti, gibanja, točkovne prisotnosti. Omenila sem že pametne domove, kjer želimo iti v smeri zagotavljanja dobrega počutja uporabnikom, zagotavljanja hitrega dostopa do informacij, dosegljivosti, varnosti, avtomatizacije doma, nenazadnje tudi nakupovanja in plačevanja, kjer smo sicer prisotni z Moneto, a s želimo storitv mobilnega plačevanja razvijati naprej.
Kako pa vidite vlogo Telekoma Slovenije pri razvoju pametnih mest oz. pametnih skupnosti?
Ko govorimo o pametnih mestih ali bolje rečeno pametnih skupnostih se velikokrat pojavljajo različne aplikacije – na področju prevozov in parkiranja, nadzora prometa, vodovodov, upravljanja električne energije … Prihodnost bo v standardizaciji vseh teh rešitev, mi pa bomo težili k celovitim rešitvam za nadzor ključnih funkcij v mestu ter za učinkovit nadzor in upravljanje mestne infrastrukture. Preprost primer je odpravljanje gneče pri ogledu kulturnih in drugih znamenitosti, na primer z e-vstopnico, ki vključuje tudi določen čas oz. trajanje obiska, da ne prihaja do gneče, pri čemer je v resnici pametno to, kako uporabnikom tovrstno storitev zapakirati in prodati, in kako je, ne samo, da je sistem, ki vse to omogoča, informatiziran. Pametno v tem je upravljanje uporabniške izkušnje.
Kaj pa ‘big data’ oz. vele podatki – v katero smer lahko na tem področju razmišljajo start-upi, ki bi svoje rešitve razvijali v sodelovanju z vami?
Ko govorimo o ‘big data’, je za nas najpomembnejše vprašanje, kako vedenje uporabnika uporabiti za oblikovanje produkta, ki mu bo čim bolj ustrezal. Ali kako na podlagi preteklih podatkov napovedati, da se bo nekaj zgodilo, na primer na omrežju. Skratka, z razvojem tehnologij želimo s pravimi podatki doseči prave kupce ob pravem času, hkrati pa zagotoviti tudi napredno predikcijo in analitiko za lastne potrebe.
Kako procesi digitalne transformacije in četrte industrijske revolucije vplivajo na vaše podjetje; kateri izzivi na tem področju so za vas najbolj aktualni?
Zelo dobro vemo, kaj pomeni spreminjanje podjetja v hitro spreminjajočem se okolju. Telekomunikacije so v digitalni transformaciji praktično že zadnjih 15 let. Prehajali smo iz analognega v digitalno, iz fiksnega v mobilno, nekatere tehnologije so se že zlile, včasih smo govorili o telekomunikacijah in IT, danes govorimo o IKT oz. informacijsko-komunikacijskih tehnologijah. V dobi digitalne transformacije bodo ravno IKT rešitve začele brisati meje med industrijami. Ali bo proizvajalec avtomobilov samo proizvajalec ali bo postal zraven še taksist oz. prevozno podjetje? Spremembe, ki so pred nami, bodo bistvene. Brišejo se meje med industrijami in tehnologije, osnovni namen pa je čim bolje zadovoljiti potrebe uporabnika. Uporabniku je v pri tem povsem vseeno, kaj vse je potrebno združiti, da bo njegova potreba zadovoljena bolje in hitreje, in to bo verjetno tisti ključni trenutek revolucije, o kateri govorimo danes.
Kakšne cilje ste si pri tem zadali?
Vsako podjetje, ki ima tradicijo in zgodovino, ima tudi vrsto sistemov, ki jih je potrebno prečistiti, združiti, nadgraditi – vse samo zato, da se lahko čim hitreje prilagajamo potrebam uporabnikov. V prvi etapi, ki še traja, se osredotočamo predvsem na osnovno dejavnost. Analiziramo, kaj uporabnike najbolj moti, vse tovrstne “motnje” pa odstraniti. Optimiziramo procese, ki vključujejo stik z uporabniki, jih informatiziramo in združujemo. Drugo večje področje so vlaganja v infrastrukturo. Brez povezljivosti ni transformacije, a to ni dano dejstvo, v to je potrebno investirati. Tretji steber pa bo širjenje izven osnovne dejavnosti oz. iskanje drugih virov prihodkov ter grajenje ekosistema partnerjev. Če smo bili do zdaj morda bolj vajeni, da vsako podjetje dela bolj kot ne zase, je danes hitrost razvoja takšna, da lahko nove, kakovostne in napredne storitve ponudimo le, če imamo ustrezen ekosistem partnerjev. To pa je tisti del zgodbe, v katero sodijo tudi start-upi, poleg njih pa seveda tudi naši že uveljavljeni partnerji in ostala podjetja.
Kaj pa je, globalno gledano, do zdaj najbolj disruptivno vplivalo na industrijo telekomov?
Največjo disrupcijo do zdaj so v naši industriji povzročili različni OTT oz. ‘over-the-top’ ponudniki, kot so Skype, Viber, WeChat … Torej tisti, ki so uporabili obstoječo infrastrukturo in jo ponudili na drugačen način. Prihajajo pa seveda novi projekti, ki jih denimo na področju zagotavljanja dostopa do interneta razvijajo Facebook, Google ali Elon Musk.
Kako bi za konec strnili svoje dosedanje izkušnje na področju sodelovanja s start-upi? Od prvega korporativnega inkubatorja v regiji do nedavnega IoT hackathona v sodelovanju z ABC pospeševalnikom … In seveda, kaj načrtujete v bodoče?
Na hackathonu smo izzive za tekmovalce zastavili precej široko. Želeli smo jih spodbuditi k razmišljanju o naprednih rešitvah na področju digitalizacije dnevnih opravil, uporabe digitalnih rešitev pri oskrbi starejše populacije in pri vključevanju uporabnikov v proces izboljšanja uporabniške izkušnje. Skratka, želeli smo nasloviti vse to, o čemer tudi sami razmišljamo in implementiramo v svoje poslovanje. Še najbolj dragocena pa je bila za nas priložnosti, da smo ugotovili, kako nas vidijo tisti, ki nas morda še ne poznajo dobro, in kje vidijo priložnosti za sodelovanje.
Vse te izkušnje so verjetno podlaga za snovanje vaših prihodnjih start-up aktivnosti?
Veseli nas, da je interes za sodelovanje velik. Naša ključna naloga je, da dobro spoznamo pričakovanja start-up ekip, da najdemo skupne interese in ugotovimo, kako lahko nanje najbolj učinkovito odgovorimo z ustrezno ponudbo oz. modelom sodelovanja. Trenutno razvijamo program inovativnosti, ki ga bomo predvidoma predstavili v sredini oz. najpozneje do konca leta. Start-upe z rešitvami, ki bodo skladne s strategijo razvoja Telekoma Slovenije, bomo podprli predvsem z infrastrukturo, dostopom do različnih razvojnih okolij in z mentoriranjem. A dokler naš model ne bo dokončno razvit, bomo vsako pobudo oz. priložnost za sodelovanje obravnavali individualno.
- - -
Telekom Slovenije kot edini slovenski operater v dveh evropskih 5G projektih
Telekom Slovenije kot edini slovenski operater sodeluje v dveh evropskih projektih na področju razvoja 5G omrežja. Prvi je projekt iCirrus, ki se z namenom zagotavljanja večje spektralne in energetske učinkovitosti osredotoča na razvoj sistemskih rešitev za izgradnjo sistemov 5G s poudarkom na komunikaciji med napravami (D2D) ter centraliziranem omrežnem radijskem dostopu (C-RAN). Z integracijo obojega v mobilni informacijski oblak želijo partnerji v okviru projekta razviti rešitev, ki bo prispevala k dodatni spektralni in energetski učinkovitosti ter izboljšala delovanje sistema tudi s pomočjo inteligentnega nadzora. Koristi za končne uporabnike bodo predvsem daljša življenjska doba baterij mobilnih naprav, izboljšana uporabniška izkušnja z uporabo večje pasovne širine, nizka zakasnitev oz. latenca storitev ter dodatna fleksibilnost zaradi uporabe mobilnega informacijskega oblaka. Projekt vključuje tudi laboratorijsko vzpostavitev pilotnega radijskega dostopovnega omrežja v oblaku, ki je v testnem laboratoriju Telekoma Slovenije.
Mednarodni konzorcij projekta ICirrus poleg Telekoma Slovenije sestavljajo še Heinrich Hertz Institut in družba IAF GmbH iz Nemčije, operaterji Primetel s Cipra, Orange iz Francije in Wellness Telecom iz Španije, Univerza v Kentu, Univerza v Essexu ter podjetji JDSU in ADVA Optical Networking Ltd. iz Velike Britanije. Projekt, ki ga vodi Univerza v Kentu, poteka od marca 2015, zaključil pa se bo predvidoma januarja 2018. Skupaj je projektu namenjenih nekaj več kot 3 milijone evrov nepovratnih sredstev, ki jih v celoti zagotavlja Evropska komisija.
Telekom Slovenije pa sodeluje tudi v konzorciju podjetij projekta CHARISMA v skupni vrednosti 5,9 milijona evrov, ki je del programa Obzorje 2020. Partnerjem v konzorciju projekt ponuja praktične izkušnje in teme, s katerimi se srečujejo telekomunikacijski operaterji pri omrežjih pete generacije.
- - -
Stopite v stik s predstavniki Telekoma Slovenije
Če želite Telekomu Slovenije na letošnji PODIM konferenci predstaviti svojo inovativno idejo na področju IoT in drugih področij, ki so relevantna za vodilnega slovenskega ponudnika IKT storitev in rešitev, vas vabimo, da pišete Larisi Potokar ([email protected]), ki v Telekomu Slovenije skrbi za prvi stik s start-up ekipami. Sicer pa sta v ‘start-upovski’ ekipi Telekoma Slovenije še Suzana Leben ([email protected]), direktorica Strategije in regulative, in Sašo Djoković ([email protected]), ki skrbi za področje partnerstev.
- - -
Več informacij o tem, kako sodelovati s Telekomom Slovenije:
- Kakšne startupe iščejo PODIM Challenge ‘corpo’ partnerji? Pa zakaj in kako sodelovati z njimi!
- Telekom Slovenije bo s startupi sodeloval pri razvoju rešitev za telekomunikacije prihodnosti
- - -
Avtorica intervjuja: Stanislava Vabšek, Iniciativa Start:up Slovenija
