sobota, 22. april 2017
Minister Gorazd Žmavc: Mladi zamejski start-upovci so pomembni za narodnostno zavest in samozavest
”Narodnostna zavest se krepi tudi skozi ekonomsko samostojnost, zato je uspešno gospodarsko delovanje zamejskih skupnosti prav tako pomembno kot krepitev nacionalne, jezikovne in kulturne identitete Slovencev, ki živijo izven meja matične domovine. Mladi zamejski start-upovci so pri tem nadvse pomembni, zato jim letos v sodelovanju z organizatorji konference PODIM omogočamo brezplačno udeležbo na največji start-up konferenci v Alpe-Adria regiji. Želimo jih namreč povezati z uspešnimi mladimi podjetniki, izkušenimi mentorji in investitorji v mlada zagonska podjetja iz Slovenije, regije in globalnega prostora ter tako dolgoročno prispevati k napredku celotne slovenske družbe,” je v intervjuju povedal minister Gorazd Žmavc, ki vodi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS) in letos prvič direktno nagovarja ciljno skupino mladih, slovensko govorečih ustanoviteljev, soustanovitelj ali članov start-up ekip, ki živijo in delajo v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem.
Zakaj USZS posebno pozornost v okviru svojega delovanja namenja področju gospodarskega sodelovanja in dela z mladimi?
Skladno s z zastavljeno strategijo sodelovanja med Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva do leta 2020, USZS izvaja aktivnosti za usklajen, sinergijski in strateški pristop vseh pomembnejših gospodarskih deležnikov iz Slovenije in sosednjih držav, kot so državni organi, podjetja, zbornice, manjšinska združenja, diplomatsko-konzularna predstavništva, drugi gospodarski deležniki, pa tudi posamezniki na obeh straneh meja. Vse to počnemo z namenom, da spodbudimo združevanje oz. usklajevanje kapitala, znanja, izkušenj, človeških virov in različnih aktivnosti, s katerimi krepimo obstoječe in ustvarjamo nove gospodarske tokove na poselitvenem območju slovenske narodne skupnosti in republike Slovenije.
Vaš pomemben cilj je tudi spodbujanje konkurenčnosti, tudi z odstranjevanjem morebitnih ovir pri tovrstnem sodelovanju?
Drži. Z vsemi svojimi aktivnostmi in v sodelovanju z omenjeni deležniki želimo doseči večjo konkurenčnost na trgih sosednjih in drugih držav, kjer kjer živi slovenska narodnostna manjšina. Na ta način želimo prispevati svoj delež k viziji homogenejšega gospodarskega sodelovanja med njimi in matično državo, pri čemer posebe poudarek dajemo gospodarskemu sodelovanju med Slovenijo in sosednjimi državami – Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Hrvaško. Naša vloga je predvsem v povezovanju in opozarjanju pristojnih državnih in drugih inštitucij na morebitne ovire pri tovrstnem povezovanju ter pri ustvarjanju boljših pogojev za gospodarsko sodelovanje s sosednjimi in drugimi državami, kjer živi in deluje slovenska avtohtona manjšinska skupnost. Končni cilj je okrepitev obstoječih in ustvarjanje novih gospodarskih tokov na poselitvenem območju slovenske narodne skupnosti in matične države.
Zakaj vidite tako močan potencial ravno v mladih, kakšne cilje pri tem zasledujete in ali morda lahko izpostavite kakšne konkretne dobre prakse na področju dela z mladimi?
Ena od pomembnejših nalog in hkrati prioritet delovanja urada v tekočem mandatu je delo z mladimi generacijami. Zavedam se, da je zgolj društvena dejavnost preživeta oblika dela in da je treba razmišljati v smeri, kako zainteresirati mlado generacijo, da bo sodelovala in se vključevala v aktivnosti pri sodelovanju z matično domovino. Pri tem je zagotovo pomemben interes ohranjanje identitete, kulture in jezika, ki pa predstavlja osnovo, ki jo starejše generacije prenašajo na mlajše.
Kako lahko to osnovo nadgradite?
Potrebno je dodati širše interese, ki za mlade pomenijo ekonomsko varnost in stabilnost v državah, kjer živijo in delujejo. V tem pogledu se trudimo, da bi s sosednjimi državami ustvarjali skupen razvojni prostor in mlade pripadnike avtohtonih manjšinskih skupnosti čim tesneje povezali z razvojnimi aktivnostmi matične države. Tako jim želimo pomagati pri lastnem osebnem razvoju kot tudi pri razvoju dejavnosti, ki jim lahko omogočijo ekonomsko varnost stabilnost. Zato je tudi moja naloga, da v prihodnosti, vse do konca mandata, ustvarjamo pogoje in možnosti, ki bodo mladim generacijam pomagale pri kreiranju boljše prihodnosti.
Zakaj ste se letos odločil za sodelovanje s konferenco PODIM s ciljem, da na največjo start-up konferenco v Alpe-Adrija pritegnete večje število mladih zamejskih startupovcev?
Ocenjujemo in zaupamo, da je podjetniška žilica v enaki meri prisotna tudi pri zamejski mladini, zato jim želimo pri prvih podjetniških korakih pomagati tudi iz Slovenije ter jih pri tem poskušati povezati z uspešnimi mladimi podjetniki, izkušenimi mentorji in investitorji v mlada zagonska podjetja iz matične države, regije in globalnega prostora. Mnenja smo, da je pri čedalje bolj odprtih mejah in enotnem evropskem gospodarskem prostoru, v katerem leži Slovenija, ki je skupaj s pripadniki avtohtonih manjšinskih skupnosti mnogo večja, kot kaže podatek o dveh milijonih prebivalcev matične domovine, vsaka pomoč inovativnemu podjetništvu mladih zelo dobrodošla in dolgoročno prispeva k napredku celotne slovenske družbe. Platforma PODIM je v tem smislu najprimernejša za učinkovito ter kakovostno podporo in spodbujanje vključevanja zamejskih start-upov v domače in regijsko oz. mednarodno poslovno okolje, zato smo veseli in ponosni, da pričenjamo tovrstno sodelovanje.
Kakšne so vaše izkušnje na področju krepitve narodnostne zavesti in samozavest tudi skozi podjetništvo, inovativnost in ustvarjalnost mladih?
Vsaka narodnostna zavest se krepi tudi skozi ekonomsko samostojnost, zaradi česar je uspešno gospodarsko delovanje zamejskih skupnosti za mene prav tako pomembno, kot je pomembna krepitev nacionalne, jezikovne in kulturne identitete naših skupnosti, ki živijo izven meja matične domovine. Mladi start-upi so zelo pomemben korak k nadaljevanju te ekonomske dejavnosti, zato z zanimanjem pričakujem odziv iz zamejstva in verjamem, da je to eden prvih korakov v smeri uspešnega nadaljnjega delovanja na tem področju.
Kje še vidite pomen sodelovanja med zamejskimi Slovenci – poslovneži, start-upi, raziskovalci in drugimi strokovnjaki ter njihovimi vrstniki oz. stanovskimi kolegi iz Slovenije?
Na uradu si že dalj časa prizadevamo ustvarjati skupen kulturni in gospodarski prostor v regijah med sosednjimi državami in Slovenijo. Zato podpiramo različne aktivnosti za krepitev in ustvarjanje povezav med subjekti na obeh straneh meje. Z izvajanjem aktivnosti, ki so zapisane tudi v strategiji sodelovanja med Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva do leta 2020 ter skladno z akcijskim načrtom sodelovanja in podpore mladim Slovencem v zamejstvu in po svetu, na uradu posebno pozornost namenjamo različnim aktivnostim mladih, saj se zavedamo, da je danes po vsem svetu veliko gospodarstvenikov, podjetnikov, znanstvenikov in strokovnjakov, ki bi s svojimi znanji in izkušnjami lahko dosegali večjo povezanost in boljše osebne ter poslovne rezultate, hkrati pa pripomogli tudi k uspešnejšemu razvoju Slovenije.
V vseh teh vaših prizadevanjih je verjetno zelo pomembno tudi sodelovanje z drugimi inštitucijami?
Res je. Uspešni gospodarstveniki, podjetniki, znanstveniki in strokovnjaki so hkrati tudi najpomembnejši ambasadorji Slovenije izven njenih meja. Uporaba izkušenj in znan naših rojakov po svetu pa vendarle ni samo naloga urada, temveč tudi drugih ministrstev in ustanov. Zato si bom, kot član vlade, prizadeval tudi za aktivno sodelovanje vseh ministrstev pri krepitvi odnosov z rojaki, živečimi izven meja domovine.
- - -
Foto: Gorazd Žmavc, minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu (vir: slomedia.it)
- - -
Več informacij o letošnji posebni akciji, s katero želimo pritegniti večje število mladih, slovensko govorečih ustanoviteljev, soustanovitelj ali članov startup ekip, ki živijo in delajo v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem, najdete na tej povezavi.
Zakaj USZS posebno pozornost v okviru svojega delovanja namenja področju gospodarskega sodelovanja in dela z mladimi?
Skladno s z zastavljeno strategijo sodelovanja med Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva do leta 2020, USZS izvaja aktivnosti za usklajen, sinergijski in strateški pristop vseh pomembnejših gospodarskih deležnikov iz Slovenije in sosednjih držav, kot so državni organi, podjetja, zbornice, manjšinska združenja, diplomatsko-konzularna predstavništva, drugi gospodarski deležniki, pa tudi posamezniki na obeh straneh meja. Vse to počnemo z namenom, da spodbudimo združevanje oz. usklajevanje kapitala, znanja, izkušenj, človeških virov in različnih aktivnosti, s katerimi krepimo obstoječe in ustvarjamo nove gospodarske tokove na poselitvenem območju slovenske narodne skupnosti in republike Slovenije.
Vaš pomemben cilj je tudi spodbujanje konkurenčnosti, tudi z odstranjevanjem morebitnih ovir pri tovrstnem sodelovanju?
Drži. Z vsemi svojimi aktivnostmi in v sodelovanju z omenjeni deležniki želimo doseči večjo konkurenčnost na trgih sosednjih in drugih držav, kjer kjer živi slovenska narodnostna manjšina. Na ta način želimo prispevati svoj delež k viziji homogenejšega gospodarskega sodelovanja med njimi in matično državo, pri čemer posebe poudarek dajemo gospodarskemu sodelovanju med Slovenijo in sosednjimi državami – Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Hrvaško. Naša vloga je predvsem v povezovanju in opozarjanju pristojnih državnih in drugih inštitucij na morebitne ovire pri tovrstnem povezovanju ter pri ustvarjanju boljših pogojev za gospodarsko sodelovanje s sosednjimi in drugimi državami, kjer živi in deluje slovenska avtohtona manjšinska skupnost. Končni cilj je okrepitev obstoječih in ustvarjanje novih gospodarskih tokov na poselitvenem območju slovenske narodne skupnosti in matične države.
Zakaj vidite tako močan potencial ravno v mladih, kakšne cilje pri tem zasledujete in ali morda lahko izpostavite kakšne konkretne dobre prakse na področju dela z mladimi?
Ena od pomembnejših nalog in hkrati prioritet delovanja urada v tekočem mandatu je delo z mladimi generacijami. Zavedam se, da je zgolj društvena dejavnost preživeta oblika dela in da je treba razmišljati v smeri, kako zainteresirati mlado generacijo, da bo sodelovala in se vključevala v aktivnosti pri sodelovanju z matično domovino. Pri tem je zagotovo pomemben interes ohranjanje identitete, kulture in jezika, ki pa predstavlja osnovo, ki jo starejše generacije prenašajo na mlajše.
Kako lahko to osnovo nadgradite?
Potrebno je dodati širše interese, ki za mlade pomenijo ekonomsko varnost in stabilnost v državah, kjer živijo in delujejo. V tem pogledu se trudimo, da bi s sosednjimi državami ustvarjali skupen razvojni prostor in mlade pripadnike avtohtonih manjšinskih skupnosti čim tesneje povezali z razvojnimi aktivnostmi matične države. Tako jim želimo pomagati pri lastnem osebnem razvoju kot tudi pri razvoju dejavnosti, ki jim lahko omogočijo ekonomsko varnost stabilnost. Zato je tudi moja naloga, da v prihodnosti, vse do konca mandata, ustvarjamo pogoje in možnosti, ki bodo mladim generacijam pomagale pri kreiranju boljše prihodnosti.
Zakaj ste se letos odločil za sodelovanje s konferenco PODIM s ciljem, da na največjo start-up konferenco v Alpe-Adrija pritegnete večje število mladih zamejskih startupovcev?
Ocenjujemo in zaupamo, da je podjetniška žilica v enaki meri prisotna tudi pri zamejski mladini, zato jim želimo pri prvih podjetniških korakih pomagati tudi iz Slovenije ter jih pri tem poskušati povezati z uspešnimi mladimi podjetniki, izkušenimi mentorji in investitorji v mlada zagonska podjetja iz matične države, regije in globalnega prostora. Mnenja smo, da je pri čedalje bolj odprtih mejah in enotnem evropskem gospodarskem prostoru, v katerem leži Slovenija, ki je skupaj s pripadniki avtohtonih manjšinskih skupnosti mnogo večja, kot kaže podatek o dveh milijonih prebivalcev matične domovine, vsaka pomoč inovativnemu podjetništvu mladih zelo dobrodošla in dolgoročno prispeva k napredku celotne slovenske družbe. Platforma PODIM je v tem smislu najprimernejša za učinkovito ter kakovostno podporo in spodbujanje vključevanja zamejskih start-upov v domače in regijsko oz. mednarodno poslovno okolje, zato smo veseli in ponosni, da pričenjamo tovrstno sodelovanje.
Kakšne so vaše izkušnje na področju krepitve narodnostne zavesti in samozavest tudi skozi podjetništvo, inovativnost in ustvarjalnost mladih?
Vsaka narodnostna zavest se krepi tudi skozi ekonomsko samostojnost, zaradi česar je uspešno gospodarsko delovanje zamejskih skupnosti za mene prav tako pomembno, kot je pomembna krepitev nacionalne, jezikovne in kulturne identitete naših skupnosti, ki živijo izven meja matične domovine. Mladi start-upi so zelo pomemben korak k nadaljevanju te ekonomske dejavnosti, zato z zanimanjem pričakujem odziv iz zamejstva in verjamem, da je to eden prvih korakov v smeri uspešnega nadaljnjega delovanja na tem področju.
Kje še vidite pomen sodelovanja med zamejskimi Slovenci – poslovneži, start-upi, raziskovalci in drugimi strokovnjaki ter njihovimi vrstniki oz. stanovskimi kolegi iz Slovenije?
Na uradu si že dalj časa prizadevamo ustvarjati skupen kulturni in gospodarski prostor v regijah med sosednjimi državami in Slovenijo. Zato podpiramo različne aktivnosti za krepitev in ustvarjanje povezav med subjekti na obeh straneh meje. Z izvajanjem aktivnosti, ki so zapisane tudi v strategiji sodelovanja med Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva do leta 2020 ter skladno z akcijskim načrtom sodelovanja in podpore mladim Slovencem v zamejstvu in po svetu, na uradu posebno pozornost namenjamo različnim aktivnostim mladih, saj se zavedamo, da je danes po vsem svetu veliko gospodarstvenikov, podjetnikov, znanstvenikov in strokovnjakov, ki bi s svojimi znanji in izkušnjami lahko dosegali večjo povezanost in boljše osebne ter poslovne rezultate, hkrati pa pripomogli tudi k uspešnejšemu razvoju Slovenije.
V vseh teh vaših prizadevanjih je verjetno zelo pomembno tudi sodelovanje z drugimi inštitucijami?
Res je. Uspešni gospodarstveniki, podjetniki, znanstveniki in strokovnjaki so hkrati tudi najpomembnejši ambasadorji Slovenije izven njenih meja. Uporaba izkušenj in znan naših rojakov po svetu pa vendarle ni samo naloga urada, temveč tudi drugih ministrstev in ustanov. Zato si bom, kot član vlade, prizadeval tudi za aktivno sodelovanje vseh ministrstev pri krepitvi odnosov z rojaki, živečimi izven meja domovine.
- - -
Foto: Gorazd Žmavc, minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu (vir: slomedia.it)
- - -
Več informacij o letošnji posebni akciji, s katero želimo pritegniti večje število mladih, slovensko govorečih ustanoviteljev, soustanovitelj ali članov startup ekip, ki živijo in delajo v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem, najdete na tej povezavi.
