ponedeljek, 09. april 2018
Zavarovalnica Sava želi podvojiti hitrost reševanja škodnih primerov in pri tem računa tudi na rešitve start-upov!
Zavarovalnica Sava, druga največja zavarovalnica v regiji, si je kot konkreten cilj svojih inovacijskih aktivnosti zadala dvakrat hitrejše reševanje škodnih zahtevkov kot zdaj. Pri tem računa tudi na rešitve, ki jih razvija v sodelovanju s start-upi. Poleg izboljševanja uporabniške izkušnje se osredotoča na samo distribucijo zavarovanj, zato bo na letošnjem PODIM-u poleg vseh 'fintech' oz. 'insurtech' ekip pozorna tudi na rešitve na področju avtomatizacije procesov, programov zvestobe in drugih generičnih tehnologij, ki so lahko zanimive za uporabo v zavarovalništvu, pravi Robert Sraka, direktor službe Zavarovanj nove generacije pri Zavarovalnici Sava. V intervjuju pa izveste še, kakšne oblike sodelovanja s start-upi so zanje zanimive in za katere izzive v zavarovalništvu oz. pozavarovalništvu je zanimiva blockchain tehnologija.
---
Kako v Zavarovalnici Sava spremljate dogajanje na globalnem 'fintech' prizorišču, pohod blockchain tehnologije in naraščanje start-upov z ICO kampanjami na področju bančništva in zavarovalništva?
Vse to pozorno spremljamo. Je pa naš fokus trenutno usmerjen v to, da spremenimo uporabniško izkušnjo za naše stranke, vključno z načinom distribucije zavarovanj. V Sloveniji in regiji se zavarovanja še vedno prodajajo predvsem preko zastopnikov in če teh ni, tudi posla ni.
Če imamo pri tem v mislih mlajše generacije uporabnikov, ki raje vse uredijo prek računalnika ali telefona ...
Mlajše generacije seveda drugače gledajo na to in ni nujno, da se razveselijo, če jih zastopnik kliče po telefonu, da morajo nekaj urediti, podpisati ... Vse to želimo upoštevati – da bi si lahko stranka sama izbrala način poslovanja z nami. Pri pripravi tovrstnih rešitev imajo start-upi prednost, saj lahko hitro pripravijo prototip in ga, za začetek na nekem manjšem obsegu, tudi testirajo. Velike zavarovalnice pa to težje naredijo.
Zakaj? V čem je glavni problem?
Predvsem v obstoječih informacijskih rešitvah in tehnologijah, na katerih te rešitve bazirajo. To je težko čez noč spremeniti. Informacijska tehnologija je bila pred leti gonilna sila razvoja v zavarovalnicah, sedaj pa je marsikje ovira. Tudi ovira za to, da bi denimo v sodelovanju s start-upi lahko hitro vključili sodobne rešitve. Če rabimo za integracijo nekaj tednov ali še več, to ni ravno spodbudno.
Če se vseeno še malo vrneva k blockchain tehnologiji, ker ima trenutno največ konkretnih primerov uporabe prav v 'fintechu' ...
Tehnologija veriženja blokov ni univerzalno kladivo za vsak žebelj. Menim, da moramo zavarovalnice zelo veliko narediti na dosti bolj klasičnih stvareh. V zavarovalništvu je blockchain pomemben predvsem tam, kjer je treba reševati vprašanje zaupanja med partnerji ali kjer je v istem poslu veliko deležnikov. Za nas konkretno je takšna tehnologija zanimiva na področju pozavarovanja, kjer kot skupina poslujemo s celim svetom in kjer sodelujemo v globalni iniciativi, ki razvija rešitve na blockchainu. Ta bo omogočal bistveno lažje sodelovanje med poslovnimi partnerji – v skupini denimo poslujemo s 170 državami in partnerji in na nekaterih pozavarovalnih programih je lahko vključenih več kot 20 ali 30 partnerjev, ki imajo različne valute, različne regulative ... Na področju zavarovanja zaenkrat še ni videti prebojne ideje, ki bi temeljila na veriženju blokov. Na lokalni ravni pa je ta tehnologija še najbolj zanimiva tam, kjer ni zaupanja v zavarovalnice, na primer v Srednji Afriki, saj ti v tujini nihče ne bo verjel, da tista tvoja polica kaj velja.
Ko snujete nove, uporabnikom prijaznejše rešitve, pa je za vas hkrati enako pomembno tudi inoviranje na področju notranjih procesov?
Trenutno Zavarovalnico Sava zanimajo predvsem storitve, ki jih lahko ponudi svojim zavarovancem, pa tudi tiste, s katerimi bomo posodobili in nadgradili lastno poslovanje. Naš cilj je, da bomo škodni zahtevek rešili dvakrat hitreje kot zdaj. Z uvajanjem novih tehnologij moramo spreminjati tudi svoje interne procese, da do tovrstnih rešitev sploh lahko pridemo. Če samo razvijemo in lansiramo neko aplikacijo, istočasno pa ne spremenimo naših internih procesov, bomo strankam samo na malce lepši način rekli, da naj čakajo.
Kako sodelujete s start-up ekipami, glede na razlike v kulturi in načinu dela med korporacijami in start-upi?
Med obojimi je velika razlika v kulturi in načinu dela, kar skušamo premoščati z medsebojnim zaupanjem in komunikacijo. Ključen izziv je v tem, da mi pričakujemo, da se bodo start-upi odzivali in obračali zelo hitro, enako pa start-upi pričakujejo od nas, kar pa korporacija z odločevalsko hierarhijo ne more vedno zagotoviti. Takrat vedno vnaprej povemo in razložimo, zakaj bo nekaj na naši strani trajalo dlje časa.
V omenjenem primeru gre verjetno za projektno obliko sodelovanja. Kaj pa v bodoče, ali načrtujete morda tudi neposredne investicije v start-upe?
To je ena od možnosti, o kateri razmišljamo, a trenutno še nismo tako daleč. Mi smo se s start-upi začeli ukvarjati šele lani in se v marsičem še učimo ter definiramo svojo inovacijsko strategijo. Na insurtech inovacijskem vikendu, ki smo ga lani organizirali v sodelovanju s Tovarno podjemov in skupnostjo Start:up Maribor, smo vzpostavili prve stike s start-up skupnostjo. Ugotovili pa smo tudi, da lažje sodelujemo z nekom, ki že ima formirano ekipo oz. podjetje, ki ima neke svoje produkte, rešitve in razvoj ter že ustvarja neke prihodke. Začeti sodelovanje iz ničle s posamezniki, ki pridejo na hackathon, je prepočasi in neučinkovito. Še eno novo spoznanje je, da se lahko za start-upi, ki že imajo izdelane rešitve, oziramo tudi širše, ne le v Sloveniji oziroma regiji.
Kaj je tisto najbolj pomembno, kar Zavarovalnica Sava prinaša v odnos oz. sodelovanje s start-upi?
V prvi vrsti domensko znanje o zavarovalništvu, razumevanje trga in procesov, ki se na njem odvijajo. Zato lahko v sodelovanju s start-upi pridemo do rešitev, ki ne bodo zanimive samo za nas, temveč tudi za druge zavarovalnice. Ali za druga zavarovanja, če govorimo o zavarovanjih. Ali pa lahko skupaj pridemo do tehnoloških rešitev, ki so uporabne tudi na drugih področjih, brez kakšnih zelo velikih sprememb oz. potrebe po prilagajanju.
S kakšnimi pričakovanju prihajate na PODIM? Na kakšne ekipe, tehnologije oz. rešitve boste pozorni?
Zanima nas vse, kar je povezano z insurtech in fintech področjem. Pozorni bomo na rešitve, povezane z avtomatizacijo procesov in opolnomočenjem uporabnikov. Zanima nas tudi vse okoli tega, kar morda na prvo žogo ne sodi v zavarovalništvo, kot na primer 'loyalty' programi. Start-upom, ki prihajajo na PODIM, bi rad sporočil, naj gledajo široko oz. naj ne mislijo, da se ne bomo pogovarjali z njimi, če nimajo rešitev, ki so neposredno povezane z reševanjem škodnih primerov. Danes je namreč veliko tehnologij, ki so zelo generične, kot so denimo pametni chatboti, s katerimi lahko poenostavimo določene procese, ali pa denimo prediktivna analitika. Vse to je zanimivo za nas, če lahko relativno hitro pridemo do pilotnega projekta in začnemo dobivati prve rezultate, na podlagi katerih lahko ugotovimo, ali rešitev ima potencial ali ne.
---
Stopite v stik z Zavarovalnico Sava
Če želite Zavarovalnici Sava predstaviti svojo inovativno rešitev oz. se z njenimi predstavniki srečati na letošnjem PODIM-u, vas vabimo, da pošljete sporočilo na [email protected].
---
Kako v Zavarovalnici Sava spremljate dogajanje na globalnem 'fintech' prizorišču, pohod blockchain tehnologije in naraščanje start-upov z ICO kampanjami na področju bančništva in zavarovalništva?
Vse to pozorno spremljamo. Je pa naš fokus trenutno usmerjen v to, da spremenimo uporabniško izkušnjo za naše stranke, vključno z načinom distribucije zavarovanj. V Sloveniji in regiji se zavarovanja še vedno prodajajo predvsem preko zastopnikov in če teh ni, tudi posla ni.
Če imamo pri tem v mislih mlajše generacije uporabnikov, ki raje vse uredijo prek računalnika ali telefona ...
Mlajše generacije seveda drugače gledajo na to in ni nujno, da se razveselijo, če jih zastopnik kliče po telefonu, da morajo nekaj urediti, podpisati ... Vse to želimo upoštevati – da bi si lahko stranka sama izbrala način poslovanja z nami. Pri pripravi tovrstnih rešitev imajo start-upi prednost, saj lahko hitro pripravijo prototip in ga, za začetek na nekem manjšem obsegu, tudi testirajo. Velike zavarovalnice pa to težje naredijo.
Zakaj? V čem je glavni problem?
Predvsem v obstoječih informacijskih rešitvah in tehnologijah, na katerih te rešitve bazirajo. To je težko čez noč spremeniti. Informacijska tehnologija je bila pred leti gonilna sila razvoja v zavarovalnicah, sedaj pa je marsikje ovira. Tudi ovira za to, da bi denimo v sodelovanju s start-upi lahko hitro vključili sodobne rešitve. Če rabimo za integracijo nekaj tednov ali še več, to ni ravno spodbudno.
Če se vseeno še malo vrneva k blockchain tehnologiji, ker ima trenutno največ konkretnih primerov uporabe prav v 'fintechu' ...
Tehnologija veriženja blokov ni univerzalno kladivo za vsak žebelj. Menim, da moramo zavarovalnice zelo veliko narediti na dosti bolj klasičnih stvareh. V zavarovalništvu je blockchain pomemben predvsem tam, kjer je treba reševati vprašanje zaupanja med partnerji ali kjer je v istem poslu veliko deležnikov. Za nas konkretno je takšna tehnologija zanimiva na področju pozavarovanja, kjer kot skupina poslujemo s celim svetom in kjer sodelujemo v globalni iniciativi, ki razvija rešitve na blockchainu. Ta bo omogočal bistveno lažje sodelovanje med poslovnimi partnerji – v skupini denimo poslujemo s 170 državami in partnerji in na nekaterih pozavarovalnih programih je lahko vključenih več kot 20 ali 30 partnerjev, ki imajo različne valute, različne regulative ... Na področju zavarovanja zaenkrat še ni videti prebojne ideje, ki bi temeljila na veriženju blokov. Na lokalni ravni pa je ta tehnologija še najbolj zanimiva tam, kjer ni zaupanja v zavarovalnice, na primer v Srednji Afriki, saj ti v tujini nihče ne bo verjel, da tista tvoja polica kaj velja.
Ko snujete nove, uporabnikom prijaznejše rešitve, pa je za vas hkrati enako pomembno tudi inoviranje na področju notranjih procesov?
Trenutno Zavarovalnico Sava zanimajo predvsem storitve, ki jih lahko ponudi svojim zavarovancem, pa tudi tiste, s katerimi bomo posodobili in nadgradili lastno poslovanje. Naš cilj je, da bomo škodni zahtevek rešili dvakrat hitreje kot zdaj. Z uvajanjem novih tehnologij moramo spreminjati tudi svoje interne procese, da do tovrstnih rešitev sploh lahko pridemo. Če samo razvijemo in lansiramo neko aplikacijo, istočasno pa ne spremenimo naših internih procesov, bomo strankam samo na malce lepši način rekli, da naj čakajo.
Kako sodelujete s start-up ekipami, glede na razlike v kulturi in načinu dela med korporacijami in start-upi?
Med obojimi je velika razlika v kulturi in načinu dela, kar skušamo premoščati z medsebojnim zaupanjem in komunikacijo. Ključen izziv je v tem, da mi pričakujemo, da se bodo start-upi odzivali in obračali zelo hitro, enako pa start-upi pričakujejo od nas, kar pa korporacija z odločevalsko hierarhijo ne more vedno zagotoviti. Takrat vedno vnaprej povemo in razložimo, zakaj bo nekaj na naši strani trajalo dlje časa.
V omenjenem primeru gre verjetno za projektno obliko sodelovanja. Kaj pa v bodoče, ali načrtujete morda tudi neposredne investicije v start-upe?
To je ena od možnosti, o kateri razmišljamo, a trenutno še nismo tako daleč. Mi smo se s start-upi začeli ukvarjati šele lani in se v marsičem še učimo ter definiramo svojo inovacijsko strategijo. Na insurtech inovacijskem vikendu, ki smo ga lani organizirali v sodelovanju s Tovarno podjemov in skupnostjo Start:up Maribor, smo vzpostavili prve stike s start-up skupnostjo. Ugotovili pa smo tudi, da lažje sodelujemo z nekom, ki že ima formirano ekipo oz. podjetje, ki ima neke svoje produkte, rešitve in razvoj ter že ustvarja neke prihodke. Začeti sodelovanje iz ničle s posamezniki, ki pridejo na hackathon, je prepočasi in neučinkovito. Še eno novo spoznanje je, da se lahko za start-upi, ki že imajo izdelane rešitve, oziramo tudi širše, ne le v Sloveniji oziroma regiji.
Kaj je tisto najbolj pomembno, kar Zavarovalnica Sava prinaša v odnos oz. sodelovanje s start-upi?
V prvi vrsti domensko znanje o zavarovalništvu, razumevanje trga in procesov, ki se na njem odvijajo. Zato lahko v sodelovanju s start-upi pridemo do rešitev, ki ne bodo zanimive samo za nas, temveč tudi za druge zavarovalnice. Ali za druga zavarovanja, če govorimo o zavarovanjih. Ali pa lahko skupaj pridemo do tehnoloških rešitev, ki so uporabne tudi na drugih področjih, brez kakšnih zelo velikih sprememb oz. potrebe po prilagajanju.
S kakšnimi pričakovanju prihajate na PODIM? Na kakšne ekipe, tehnologije oz. rešitve boste pozorni?
Zanima nas vse, kar je povezano z insurtech in fintech področjem. Pozorni bomo na rešitve, povezane z avtomatizacijo procesov in opolnomočenjem uporabnikov. Zanima nas tudi vse okoli tega, kar morda na prvo žogo ne sodi v zavarovalništvo, kot na primer 'loyalty' programi. Start-upom, ki prihajajo na PODIM, bi rad sporočil, naj gledajo široko oz. naj ne mislijo, da se ne bomo pogovarjali z njimi, če nimajo rešitev, ki so neposredno povezane z reševanjem škodnih primerov. Danes je namreč veliko tehnologij, ki so zelo generične, kot so denimo pametni chatboti, s katerimi lahko poenostavimo določene procese, ali pa denimo prediktivna analitika. Vse to je zanimivo za nas, če lahko relativno hitro pridemo do pilotnega projekta in začnemo dobivati prve rezultate, na podlagi katerih lahko ugotovimo, ali rešitev ima potencial ali ne.
---
Stopite v stik z Zavarovalnico Sava
Če želite Zavarovalnici Sava predstaviti svojo inovativno rešitev oz. se z njenimi predstavniki srečati na letošnjem PODIM-u, vas vabimo, da pošljete sporočilo na [email protected].
