petek, 30. marec 2018
Brihtatlon, blockchain ali IoT rešitve – inovacijske aktivnosti Telekoma Slovenije v središče postavljajo uporabnike!
Telekom Slovenije s start-upi trenutno dela na treh razvojnih projektih. Prvi je blockchain 'enterprise' aplikacija, ki jo razvija v sodelovanju z ruskim start-upom, s katerim so se spoznali na lanski PODIM konferenci. Drugi je oblikovanje ekosistema za razvoj rešitev na področju mobilnosti, vključno s testiranjem Narrowband-IoT tehnologije za področje motociklov. Pri tretjem pa snujejo nov koncept storitvene platforme in razvijajo napredne algoritme iskalnikov. Ekipa, ki v največjem slovenskem ponudniku IKT storitev skrbi za področje inovativnosti in sodelovanja s start-upi, tudi letos prihaja na PODIM. V pogovoru z direktorico Strategije in regulative v Telekomu Slovenije Suzano Leben pa med drugim lahko izveste, zakaj zanje niso najbolj zanimive ‘early stage’ ekipe, ki iščejo začetne naložbe za financiranje poslovanja, temveč zrelejši start-upi, ki imajo po možnosti za sabo že kakšen domač ali tuj pospeševalniški program, potrebujejo pa močan razvojni ‘push’ oz. zanesljivega razvojnega partnerja, ki jim lahko zagotovi vrhunsko testno okolje in opremo, predvsem pa dostop do testnih oz. potencialnih uporabnikov.
Nam lahko za začetek na kratko opišete oz. strnete rezultate vaših aktivnosti na področju sodelovanja s start-upi v zadnjem letu?
Vse aktivnosti ekipe, ki v Telekomu Slovenije skrbi za sodelovanje s start-upi, se trenutno odražajo v treh aktualnih projektih. Vsa tri podjetja smo spoznali prek domačega ekosistema oz. dogodkov, eno ekipo konkretno na PODIM-u, drugi dve prek Iniciative Start:up Slovenija oz. Tovarne podjemov. Poleg treh projektov, ki so že v teku, pa smo testirali še storitve dveh drugih start-upov, s katerimi imamo prav tako stične točke za sodelovanje.
Nam jih lahko malo bolj podrobno predstavite – za kakšne rešitve gre oz. kaj konkretno v sodelovanju z njimi razvijate?
Z ekipo, s katero smo se spoznali lani na PODIM-u, se dogovarjamo za razvoj aplikacije, ki temelji na hyperledger blockchain platformi. Gre za ‘enterprise’ rešitev, ki omogoča sodobno in hitro glasovanje oz. komunikacijo med managerji in deležniki podjetij. Z drugo ekipo oblikujemo ekosistem za razvoj rešitev na področju mobilnosti in testiranje Narrowband IoT tehnologije za področje motociklov, predhodno pa smo se dogovarjali tudi o sodelovanju pri e-call sistemu za motoriste. Z ekipo PricePilot pa se dogovarjamo o sodelovanju pri razvoju storitvene platforme in algoritmov iskalnika.
Kako daleč ste z omenjenim blockchain projektom in kje ste prepoznali največji potencial za implementacijo rešitve?
Telekom Slovenije je že pred tem s podjetjem IBM sklenil dogovor o vzpostavitvi testnega blockchain okolja na tehnologiji hyperledger. Blockchain aplikacijo bi v prvem koraku radi ponudili slovenskim ‘blue chip’ podjetjem, predvsem v prehrambeni industriji in transportu. Sicer pa bomo na omenjeni platformi v sodelovanju s partnerskimi razvojnimi podjetji ponujali tudi razvoj aplikacij glede na zahteve kupcev.
Za start-upe, ki želijo sodelovati s Telekomom Slovenije, je zanimivo tudi to, da vzpostavljate testno okolje za testiranje IoT rešitev na osnovi tehnologije Narrowband-IoT …
Drži. Uspešno smo opravili testiranja standardizirane tehnologije Narrowband-IoT. Gre za omrežno tehnologijo z majhno močjo, ki uporablja obstoječo omrežno infrastrukturo. Namenjena je učinkoviti komunikaciji množično razporejenih naprav – do 50.000 naprav na eni celici omrežja, in sicer tako po razvejanem geografskem področju kot tudi znotraj mestne infrastrukture in zagotavljanju prenosa njihovih podatkovnih tokov. Primerna je za naprave, ki ustvarjajo nizek podatkovni promet, kot so denimo senzorji, pri tem pa se zanašajo na baterije in imajo običajno dolg življenjski cikel. Testni okolji imamo v Ljubljani in v Mariboru. Zainteresirani lahko za dogovor glede testiranja delovanja lastnih IoT rešitev in naročilo za to potrebne SIM-kartice kontaktirajo sodelavce na [email protected].
Katera področja, poleg IoT in blockchain-a, so pri iskanju razvojnih sinergij s start-upi še zanimiva za vas?
Trenutno nas še posebej zanima vse, kar je povezano s komuniciranjem in sodelovanjem z našimi uporabniki Če bomo znali pravilno zaznati njihove “bolečine”, bomo znali razviti tudi prave rešitve. Sicer področja, ki nas zanimajo, ostajajo bolj ali manj takšna, kot smo jih izpostavili že na lanskem PODIM-u … IoT nas zanima v povezavi s pametnimi omrežji, povezanimi domovi, pametnimi mesti in e-zdravjem. Zanima nas peta generacija mobilnih omrežij in njihova industrijska aplikacija. Pa rudarjenje podatkov in storitve na tem področju ter vele podatki, ki omogočajo izboljšanje naših storitev, ali pa se oblikujejo kot storitve za trg. Zanimajo nas še kritične javne storitve in kibernetska varnost ter poslovne rešitve za mala in srednja podjetja, ki izboljšujejo njihovo produktivnosti in jim pomagajo pri digitalizaciji procesov.
Skozi kakšno ‘proceduro’ pa grejo start-upi, s katerimi stopite v stik in ugotovite, da imajo potencial za sodelovanje?
Prva presoja start-upov, ki pridejo v stik z nami, se zgodi v ekipi, ki skrbi za področje inovativnosti, pri tem pa tesno sodelujemo s posameznim področjem, za katerega ocenimo, da je najbolj komplementarno z rešitvami, ki jih razvijajo start-upi. Čim več informacij o start-upu, ki nas zanima, poiščemo tudi sami, iz vseh razpoložljivih virov, nato jih povabimo na sestanek. Na sestanku ne pričakujemo nekega marketinško 'nahajpanega pitchanja', temveč nas zanimajo vsi bistveni podatki o rešitvah, tehnologiji, tržnem položaju, tržnem potencialu, analizi konkurence ... Skratka, samo dobro natreniran 'pitch' ni dovolj.
Kaj je torej še treba imeti za sodelovanje z vami?
Ekipo, ki suvereno pokriva vsa področja poslovanja. Če je rešitev tehnično odlična, bo produkt lahko zelo dober, a vprašanje je, ali ga bo znal kdo tudi prodati? Ključno je, da start-upi, pa tudi mi kot potencialni razvojni partner, pridemo do celostnega razumevanja razvoja posla, in tega je še vse premalo v Sloveniji. Moramo si znati odgovoriti, na katera področja posega rešitev ali nova tehnologija, kdo so uporabniki, kdo so konkurenti, tudi tisti, za katere morda niti v sanjah ne bi pomislili, da konkurira ravno ta ali ona rešitev. V Telekomu Slovenije nimamo sklada, ki bi delil investicije, a če prepoznamo razvojni in poslovni potencial, potem lahko zagotovimo druga sredstva, kot na primer testno okolje oz. laboratorij, opremo, dostop do uporabnikov ... Ni pa izključeno, da bomo kdaj tudi kot investitor vstopali v projekte.
Kakšna je torej vaša idealna 'start-up stranka'? Verjetno ekipa, ki išče razvojnega partnerja, ne pa investicijo oz. kapital za financiranje tekočega poslovanja?
Idealno je, da gre za start-up, ki je že dobil investicijo, bil v pospeševalniku doma ali v tujini, zdaj pa rabi razvojnega partnerja, ki lahko zagotovi vse, kar sem že omenila. Trenutno nam je optimalno pogodbeno sodelovanje, ki preraste v strateško sodelovanje, potencialno pa se lahko spremeni tudi v kapitalsko povezavo. Naraven način sodelovanja s start-upi se mi zdi tisti, kjer vsak ohranja svojo identiteto, svojo kulturo, vse svoje prednosti … In kjer skupaj lahko opazujemo, kako se sodelovanje razvija in kako ga lahko po potrebi še nadgradimo.
Inoviranja in iskanja novih poslovnih priložnosti v Telekomu Slovenije verjetno ne spodbujate samo v okviru sodelovanja s start-upi?
V našem programu spodbujanja inovativnosti je poleg sodelovanja s start-upi in drugimi zunanjimi partnerji zelo pomembno tudi interno spodbujanje inovativnosti. Tako skušamo znotraj Telekoma Slovenije vzpostaviti okolje, ki deluje kot pospeševalnik, kjer se ideje, ki pomagajo nam, ali našim uporabnikom, razvijajo na start-upovski način. Lani smo denimo organizirali interni hackathon, ki smo ga poimenovali Brihtatlon. Odzivi so bili zelo pozitivni, zato bomo s tovrstnimi dogodki nadaljevali tudi letos. In ni nujno, da bodo samo interni, v odvisnosti od izziva jih morda odpremo tudi za zunanje udeležence. Skratka, pot do bolj zadovoljnih uporabnikov in posledično boljših poslovnih rezultatov vključuje tudi spreminjanje vrednot in kulture, ki jo želimo širiti med zaposlenimi. Naša usmeritev je, da vsi v Telekomu Slovenije aktivno iščemo nove ideje in rešitve, da to miselnost prenesemo v vse pore delovanja podjetja.
---
Stopite v stik s predstavniki Telekoma Slovenije!
Če želite Telekomu Slovenije na letošnji PODIM konferenci predstaviti svojo inovativno idejo ali rešitev, pošljite sporočilo Larisi Potokar ([email protected]), ki v Telekomu Slovenije skrbi za prvi stik s start-up ekipami.
Nam lahko za začetek na kratko opišete oz. strnete rezultate vaših aktivnosti na področju sodelovanja s start-upi v zadnjem letu?
Vse aktivnosti ekipe, ki v Telekomu Slovenije skrbi za sodelovanje s start-upi, se trenutno odražajo v treh aktualnih projektih. Vsa tri podjetja smo spoznali prek domačega ekosistema oz. dogodkov, eno ekipo konkretno na PODIM-u, drugi dve prek Iniciative Start:up Slovenija oz. Tovarne podjemov. Poleg treh projektov, ki so že v teku, pa smo testirali še storitve dveh drugih start-upov, s katerimi imamo prav tako stične točke za sodelovanje.
Nam jih lahko malo bolj podrobno predstavite – za kakšne rešitve gre oz. kaj konkretno v sodelovanju z njimi razvijate?
Z ekipo, s katero smo se spoznali lani na PODIM-u, se dogovarjamo za razvoj aplikacije, ki temelji na hyperledger blockchain platformi. Gre za ‘enterprise’ rešitev, ki omogoča sodobno in hitro glasovanje oz. komunikacijo med managerji in deležniki podjetij. Z drugo ekipo oblikujemo ekosistem za razvoj rešitev na področju mobilnosti in testiranje Narrowband IoT tehnologije za področje motociklov, predhodno pa smo se dogovarjali tudi o sodelovanju pri e-call sistemu za motoriste. Z ekipo PricePilot pa se dogovarjamo o sodelovanju pri razvoju storitvene platforme in algoritmov iskalnika.
Kako daleč ste z omenjenim blockchain projektom in kje ste prepoznali največji potencial za implementacijo rešitve?
Telekom Slovenije je že pred tem s podjetjem IBM sklenil dogovor o vzpostavitvi testnega blockchain okolja na tehnologiji hyperledger. Blockchain aplikacijo bi v prvem koraku radi ponudili slovenskim ‘blue chip’ podjetjem, predvsem v prehrambeni industriji in transportu. Sicer pa bomo na omenjeni platformi v sodelovanju s partnerskimi razvojnimi podjetji ponujali tudi razvoj aplikacij glede na zahteve kupcev.
Za start-upe, ki želijo sodelovati s Telekomom Slovenije, je zanimivo tudi to, da vzpostavljate testno okolje za testiranje IoT rešitev na osnovi tehnologije Narrowband-IoT …
Drži. Uspešno smo opravili testiranja standardizirane tehnologije Narrowband-IoT. Gre za omrežno tehnologijo z majhno močjo, ki uporablja obstoječo omrežno infrastrukturo. Namenjena je učinkoviti komunikaciji množično razporejenih naprav – do 50.000 naprav na eni celici omrežja, in sicer tako po razvejanem geografskem področju kot tudi znotraj mestne infrastrukture in zagotavljanju prenosa njihovih podatkovnih tokov. Primerna je za naprave, ki ustvarjajo nizek podatkovni promet, kot so denimo senzorji, pri tem pa se zanašajo na baterije in imajo običajno dolg življenjski cikel. Testni okolji imamo v Ljubljani in v Mariboru. Zainteresirani lahko za dogovor glede testiranja delovanja lastnih IoT rešitev in naročilo za to potrebne SIM-kartice kontaktirajo sodelavce na [email protected].
Katera področja, poleg IoT in blockchain-a, so pri iskanju razvojnih sinergij s start-upi še zanimiva za vas?
Trenutno nas še posebej zanima vse, kar je povezano s komuniciranjem in sodelovanjem z našimi uporabniki Če bomo znali pravilno zaznati njihove “bolečine”, bomo znali razviti tudi prave rešitve. Sicer področja, ki nas zanimajo, ostajajo bolj ali manj takšna, kot smo jih izpostavili že na lanskem PODIM-u … IoT nas zanima v povezavi s pametnimi omrežji, povezanimi domovi, pametnimi mesti in e-zdravjem. Zanima nas peta generacija mobilnih omrežij in njihova industrijska aplikacija. Pa rudarjenje podatkov in storitve na tem področju ter vele podatki, ki omogočajo izboljšanje naših storitev, ali pa se oblikujejo kot storitve za trg. Zanimajo nas še kritične javne storitve in kibernetska varnost ter poslovne rešitve za mala in srednja podjetja, ki izboljšujejo njihovo produktivnosti in jim pomagajo pri digitalizaciji procesov.
Skozi kakšno ‘proceduro’ pa grejo start-upi, s katerimi stopite v stik in ugotovite, da imajo potencial za sodelovanje?
Prva presoja start-upov, ki pridejo v stik z nami, se zgodi v ekipi, ki skrbi za področje inovativnosti, pri tem pa tesno sodelujemo s posameznim področjem, za katerega ocenimo, da je najbolj komplementarno z rešitvami, ki jih razvijajo start-upi. Čim več informacij o start-upu, ki nas zanima, poiščemo tudi sami, iz vseh razpoložljivih virov, nato jih povabimo na sestanek. Na sestanku ne pričakujemo nekega marketinško 'nahajpanega pitchanja', temveč nas zanimajo vsi bistveni podatki o rešitvah, tehnologiji, tržnem položaju, tržnem potencialu, analizi konkurence ... Skratka, samo dobro natreniran 'pitch' ni dovolj.
Kaj je torej še treba imeti za sodelovanje z vami?
Ekipo, ki suvereno pokriva vsa področja poslovanja. Če je rešitev tehnično odlična, bo produkt lahko zelo dober, a vprašanje je, ali ga bo znal kdo tudi prodati? Ključno je, da start-upi, pa tudi mi kot potencialni razvojni partner, pridemo do celostnega razumevanja razvoja posla, in tega je še vse premalo v Sloveniji. Moramo si znati odgovoriti, na katera področja posega rešitev ali nova tehnologija, kdo so uporabniki, kdo so konkurenti, tudi tisti, za katere morda niti v sanjah ne bi pomislili, da konkurira ravno ta ali ona rešitev. V Telekomu Slovenije nimamo sklada, ki bi delil investicije, a če prepoznamo razvojni in poslovni potencial, potem lahko zagotovimo druga sredstva, kot na primer testno okolje oz. laboratorij, opremo, dostop do uporabnikov ... Ni pa izključeno, da bomo kdaj tudi kot investitor vstopali v projekte.
Kakšna je torej vaša idealna 'start-up stranka'? Verjetno ekipa, ki išče razvojnega partnerja, ne pa investicijo oz. kapital za financiranje tekočega poslovanja?
Idealno je, da gre za start-up, ki je že dobil investicijo, bil v pospeševalniku doma ali v tujini, zdaj pa rabi razvojnega partnerja, ki lahko zagotovi vse, kar sem že omenila. Trenutno nam je optimalno pogodbeno sodelovanje, ki preraste v strateško sodelovanje, potencialno pa se lahko spremeni tudi v kapitalsko povezavo. Naraven način sodelovanja s start-upi se mi zdi tisti, kjer vsak ohranja svojo identiteto, svojo kulturo, vse svoje prednosti … In kjer skupaj lahko opazujemo, kako se sodelovanje razvija in kako ga lahko po potrebi še nadgradimo.
Inoviranja in iskanja novih poslovnih priložnosti v Telekomu Slovenije verjetno ne spodbujate samo v okviru sodelovanja s start-upi?
V našem programu spodbujanja inovativnosti je poleg sodelovanja s start-upi in drugimi zunanjimi partnerji zelo pomembno tudi interno spodbujanje inovativnosti. Tako skušamo znotraj Telekoma Slovenije vzpostaviti okolje, ki deluje kot pospeševalnik, kjer se ideje, ki pomagajo nam, ali našim uporabnikom, razvijajo na start-upovski način. Lani smo denimo organizirali interni hackathon, ki smo ga poimenovali Brihtatlon. Odzivi so bili zelo pozitivni, zato bomo s tovrstnimi dogodki nadaljevali tudi letos. In ni nujno, da bodo samo interni, v odvisnosti od izziva jih morda odpremo tudi za zunanje udeležence. Skratka, pot do bolj zadovoljnih uporabnikov in posledično boljših poslovnih rezultatov vključuje tudi spreminjanje vrednot in kulture, ki jo želimo širiti med zaposlenimi. Naša usmeritev je, da vsi v Telekomu Slovenije aktivno iščemo nove ideje in rešitve, da to miselnost prenesemo v vse pore delovanja podjetja.
---
Stopite v stik s predstavniki Telekoma Slovenije!
Če želite Telekomu Slovenije na letošnji PODIM konferenci predstaviti svojo inovativno idejo ali rešitev, pošljite sporočilo Larisi Potokar ([email protected]), ki v Telekomu Slovenije skrbi za prvi stik s start-up ekipami.
