Nejc Škoberne, Genialis:

Startup Genialis je v investicijskem delu letošnje konference PODIM s svojim pitchem prepričal komisijo mednarodnih investitorjev in osvojil lovoriko PODIM Challengea, ter s tem tudi glavno nagrado, potovanje v ZDA. Direktor Genialisa Nejc Škoberne nam je v pogovoru razkril, kako sta dva študenta računalništva zašla v posel razvijanja programske opreme za analizo bioloških podatkov ter kako njihova rešitev biologom pomaga, da postanejo "podatkovni analitiki".

- - - 

Genialis je nastal kot spin-out Laboratorija za bioinformatiko s Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Nam lahko poveste več o teh prvih začetkih? Kdaj, od kod ideja?
 
Nastali smo leta 2013. Takrat sva se dva študenta računalništva odločala za ustanovitev podjetja. Nisva še čisto vedela, kaj bi počela, takrat pa je do laboratorija za bioinformatiko pristopilo farmacevtsko podjetje, ki je želelo imeti določeno programsko opremo. Takrat sva si rekla "ok, glede na to, da hočeva imeti podjetje, bomo pač delali to programsko opremo". Tako se je v bistvu začelo, potem pa smo se prvi dve leti praktično samo učili, pridobivali izkušnje, nudili storitve, obenem pa razvijali našo softversko platformo. Šele potem so se začele stvari malo dogajati. Jaz se pred tem sploh nisem ukvarjal z bioinformatiko, to je bilo zame nekaj čisto novega, ampak zdaj smo vsi v tem.
 
Genialis razvija uporabniku prijazno programsko opremo za analizo bioloških podatkov. Prosim, če lahko to našim bralcem razložimo na konkretnem primeru? Kdo uporablja vaše produkte in za kaj?
 
Naše produkte uporabljajo raziskovalci v farmacevtskih podjetjih, biotehnoloških podjetjih, različnih raziskovalnih inštitutih, torej povsod, kjer se ukvarjajo z molekularno biologijo, znanostjo o življenju, in kjer se uporablja oziroma opazuje različne genome (človeške, rastlinske, živalske...). Te genomske podatke mi z našo programsko opremo naredimo dostopne znanstvenikom, ki brez nekega pametnega orodja tega sploh ne morejo raziskovati.
 
Katere so največje težave, s katerimi se soočate pri vašem delu? 
 
Največja težava je, kako naj znanstveniki, ki nimajo veliko računalniškega znanja, kar naenkrat postanejo "podatkovni analitiki", torej kako naj kar naenkrat znajo delati s podatki, če naj sploh delajo svoje raziskave. Pri tem gre za podoben prehod, kot se je zgodil v fiziki v osemdesetih letih, ko večina fizikov ni mogla več opravljati svojega dela brez računalnikov, saj so vse simulacije morali delati z računalniki. Danes se podobno dogaja v biologiji, velik del raziskovalnega dela predstavlja delo s podatki, ljudje pa tega še ne znajo. Tega od njih v bistvu ne moremo niti pričakovati, saj imajo že izobrazbo s področja biologije, ki je zelo obsežno in kompleksno področje.
 
Zato mi izdelujemo programsko opremo, ki bi tem ljudem omogočila, da lahko to počnejo. Večina programske opreme, ki je danes na voljo, je prekompleksna, narejena predvsem za računalniško vešče biologe, ali pa je čisto specializirana in rešuje specifičen problem znotraj celotnega problemskega prostora, ki ga ima zelo majhna množica ljudi, vsi ostali pa s tem nimajo kaj početi. Mi smo platforma, hkrati pa na tej platformi postavljamo orodja, s katerimi bomo pokrili res večino teh problemov, to je naše poslanstvo. Radi bi bili »Apple za biologe« - da našo rešitev vzamejo v roke in jo znajo že uporabljati, ne pa da bi zanjo potrebovali obsežna izobraževanja.
 
Kateri so vaši glavni trgi? 
 
Trenutno ZDA, Evropa, sicer pa v bistvu ves razvit svet.
 
Pred časom ste dejali, da imate v svetu precej konkurence, v Sloveniji pa nič. Se je v tem času kaj spremenilo? 
 
V bistvu ne, v Sloveniji še vedno nimamo konkurence. V tujini je je pa kar veliko. Govorimo o nekaj deset startupih s tega področja, ki rešujejo isti problem, še vedno pa je ni toliko kot denimo na področju raznih mobilnih aplikacij, saj gre pri nas za zelo specifično nišno področje.
 
Kot ste rekli, se je ideja porodila pri dveh računalničarjih, ki nista imela znanja o biologiji... Kako sta pritegnila ostale člane ekipe in koliko imate trenutno zaposlenih?
 
Že par tednov po tem, ko je podjetje zaživelo, smo v ekipo povabili enega farmacevta, enega biotehnologa in enega genetika, da smo se sploh lahko začeli pogovarjati s strankami, ker ustanovitelja takrat nisva imela dovolj znanja. Že čisto na začetku smo vedeli, da moramo zgraditi interdisciplinarno ekipo, kar je tudi razlog, da imamo danes 20 ljudi in ne 10. Če hočeš namreč nekaj razviti, potrebuješ zelo različne profile. Pri nas softveraši nimajo kaj početi, če ne bi imeli bioznanstvenikov, ki bi določil, kako nekaj deluje, kako naj nekaj naredijo.
 
Kakšna je zdaj struktura zaposlenih? 
 
Večina ekipe je čisto inženirska, v poslovnem delu ekipe smo samo štirje, ostali so pa vsi razvojniki, analitiki, biologi, dizajnerji... Približno polovica nas je pa doktorjev znanosti.
 
Pred kratkim ste odprli tudi podjetje v ZDA. Je cela ekipa v Sloveniji ali je del ekipe tudi v ZDA? 
 
Naš prvi uporabnik na Baylor College of Medicine v Houstonu se nam je pred slabima dvema letoma pridružil kot Chief Product Officer in v bistvu smo zaradi njega odprli podjetje v ZDA. Trenutno ima ameriško podjetje v lasti slovenskega, predvsem zaradi ugodnejše investicijske strukture.
 
Kdo so vaše stranke in koliko jih imate trenutno? 
 
Trenutno imamo 5-6 večjih strank - od tega sta dve farmacevtski podjetji ter inštituti in univerze.
 
Kakšni so vaši načrti glede nadaljnje rasti in pridobivanja novih strank? 
 
Trenutno iščemo investicijo v višini 1,5 milijona dolarjev. Del te investicije imamo že zagotovljene. S tem denarjem bi radi v naslednjih 18 mesecih ekipo povečali še za približno 10 ljudi in vzpostavili več partnerstev.
 
Glede na to, da ste vpeti tako v slovensko podjetniško okolje in da imate za seboj izkušnjo v podjetniškem pospeševalniku me zanima, kako pomembno je po vašem mnenju sodelovanje s startup skupnostjo, mentorstvo...?
 
Mislim, da je zelo pomembno in da je super, da imamo to možnost. Težko rečem, da je za nas to pomenilo vse ali nič, ampak nam je nedvomno pomagalo na naši poti. Zdi se mi tudi, da se je v zadnjih nekaj letih spremenil pogled na to, zdi se mi, da smo v Sloveniji morali zrasti, da je moral dozoreti pogled na to, kaj je startup, kako naj bi startup delal denar, sploh tehnološki startupi so čisto svoje vesolje v primerjavi z drugimi. Mislim sicer, da v Sloveniji veliko preveč jamramo. Če se odločiš, da boš nekaj naredil, boš to naredil ne glede na to, kakšne resurse imaš. Stvar, ki nas trenutno še najbolj bremeni, pa je dostop do kapitala. V tem prostoru je še vedno težko pridobiti investicijo, ki presega nekaj deset tisoč evrov, potrebno jo je iskati zunaj.
 
Torej vi tudi svojo naslednjo investicijo iščete v mednarodnem okolju. 

Seveda, v Londonu, Berlinu, na Dunaju, v Bostonu, Houston, Austinu...
 
Letos ste osvojili PODIM Challenge. Zakaj ste se prijavili na ta izziv na konferenci PODIM?
 
Prijavili smo se, ker smo se odločili, da bomo poskušali na čim več načinov vzpostaviti stike s potencialnimi investitorji in se tako tudi udeleževali tovrstnih dogodkov. Na Podimu sem bil zelo pozitivno presenečen, mislil sem, da bo dogodek bolj lokalen, izkazalo se je, da je bil precej mednaroden dogodek, da je bilo veliko mednarodnih gostov. Nad vsem sem bil zelo pozitivno presenečen, ničesar nismo pričakovali, še posebej, ker je precej nehvaležno razlagati, kaj počnemo, zelo težko je razložiti, kaj počnemo, da kdo razume. To je bilo tudi tisto, kar nas je navadno naredilo manj privlačne v primerjavi z drugimi startupi. 
 
Za zmagovalca PODIM Challengea vas je izbrala komisija mednarodnih investitorjev, tako da tovrstno priznanje zagotovo nosi določeno težo. S čim ste, po vašem mnenju, prepričali komisijo?
 
Verjetno to, da gre za nišen trg, da za produktom stoji zelo močna ekipa ljudi, ki o tem nekaj vejo, to da ima naša rešitev globlji vpliv, torej da je nekaj pametnega, da ni še en app v vrsti mnogih, da imamo precej velik trg, ter naša go-to-market strategija. Še posebej to zadnje nam je ustvarilo nekaj priložnosti pri investitorjih, vendar o tem trenutno še ne bi želel govoriti podrobneje.
 
Kateri so vaši največji izzivi za prihodnje mesece? 
 
Nadalje validirati našo go-to-market strategijo, dobiti investicijo in produkt narediti bolj skalabilen, da bo prenesel večje obremenitve (več uporabnikov, podatkov).
 
Kje bo Genialis čez 5 let?  

Čez 5 let bomo imeli približno 110 milijonov prometa. (Nasmeh).
 
Pa bo še vedno Genialis?

Upam, da ja. Dokler bomo hitro rasli, se ne bomo prodajali.
 

- - -
 

Člani komisije o PODIM Challenge in zmagovalcu

Laszlo Gulyas, EIT Digital: ”Mislim, da je Genialis podjetje z ogromno potenciala. V 21. stoletju se vse vrti okoli podatkov in našli so zelo zanimivo domeno, za katero lahko specializirajo svojo analitiko. Naša podpora izzivu PODIM Challenge je del EIT Digital programa ARISE Europe, ki je bil zasnovan zato, da simulira regionalno rast v tistih državah EU, kjer EIT Digital ni prisoten z enim od svojih vozlišč. Cilj je povezati lokalni ekosistem z EIT Digital inovacijskim in izobraževalnim ekosistemom, ki obsega okoli 140 partnerjev, ki vključujejo globalna podjetja, vodilne raziskovalne centre in najbolje uvrščene univerze. V Sloveniji se za izvajanje tega poslanstva partnersko povezujemo z ABC pospeševalnikom. Pri EIT Digital se trudimo spodbujati evropski inovacijski ekosistem in kot del tega tudi pomagamo odličnim evropskim podjetjem, da skalirajo na drugih trgih. Kljub konkurenci je Silicijeva dolina glavna vstopna točka za ameriški digitalni trg. Zato ima EIT Digital edino pisarno izven Evrope v Dolini.”
 
 
Martin Pansy, Up To Eleven: ”Genialis je po mojem mmenju PODIM Challenge osvojil, ker gre za odlično ekipo z izjemnimi znanstvenimi dosežki, na odru so imeli najboljši pitch, poleg tega pa njihova rešitev predstavlja velikansko poslovno priložnost. Izzivi, kot je PODIM Challenge, so zelo pomembni, saj mlajšim startupom ponujajo možnost, da predstavijo svoje zamisli in dobijo dragocen feedback. Pred samim pitchem pa je celo priprava nanj lahko za večino startupov dobra priložnost za učenje. Takšni dogodki tudi zmanjšujejo prepad med lokalnimi in globalnimi igralci.”
 
 
Jure Kobal, Nova KBM: ”Nova KBM je na letošnjem Podimu sodelovala tudi kot »Blue Chip partnerica« za fintech področje pri izzivu Podim Challenge. Z vidika iskanja novih tehnoloških rešitev oziroma sodelovanja s start-upi banko zanimajo predvsem inovativne ekipe in produkti, ki z uvajanjem najsodobnejših spletnih in mobilnih tehnologij zagotavljajo napredne uporabniške rešitve na področjih, kot so upravljanje osebnih financ, razvoj virtualnih bančnih svetovalcev, blockchain tehnologija, poslovanje na daljavo z nekomitenti in razvoj klepetalnih robotov za uporabo v finančni industriji. Zmagovalcu letošnjega Podim Challengea, podjetju Genialis, iskreno čestitamo, obenem pa želimo veliko uspeha na nadaljnji poslovni poti. Nova KBM je bila letos že šestnajstič generalni pokrovitelj konference PODIM, partnerica Inštituta za raziskovanje podjetništva (IRP) pa je od leta 2005. Prek tega sodelovanja banka od blizu spremlja dogajanje v segmentu start-up podjetij in išče priložnost za razvoj partnerskega sodelovanja na področjih, ki bi Novi KBM in njenim strankam lahko prinesla dodano vrednost.”
 
 
Enis Hulli, 500 Startups Turkey: "Menim, da so pametne platforme v vzponu, podobno kot smo bili priča vzponu tržnih platform v zadnjih desetih letih. Verjamem v vertikalne platforme masovnih podatkov, ki so usmerjene v industrijo in ki avtomatizirajo velik del uporabnikovega dela. Mednarodni izzivi in dogodki, kot je PODIM, so za podjetnike resnično pomembni. Na njih se jim namreč ponuja priložnost, da pokažejo svoje delo, izpopolnijo svoj "pitch" in povečajo svojo mrežo, medtem ko istočasno povečujejo doseg svojega podjetja. Odnosi, ki jih podjetniki zgradijo na takšnih dogodkih, jim lahko pomagajo napredovati na veliko načinov, naj gre za regionalno širitev, prodajo ali pridobivanje kapitala. "
 
 
Jakob Gajšek, ABC Accelerator: ”Naša misija je podpora startupov iz Slovenije in širše regije - Srednje in Vzhodne Evrope. Podim Challenge podpiramo, ker daje možnost startupom iz te regije, da zasijejo na odru. Konkretno Podim Challenge ponuja najboljšemu startupu nagrado, ki res omogoči preskok na globalni oder. Izkušnja Silicijeve Doline je nekaj največ, kar lahko startup doživi.”