ponedeljek, 08. maj 2017
- - -
Pred lansko konferenco PODIM smo se z vami prvič pogovarjali o ciljih in projektih Evropskega naložbenega načrta. Kakšni so do danes rezultati Naložbenega načrta za Evropo na področju financiranja MSP in startupov v Sloveniji in širom Evropske unije?
Stančič: Medtem ko Evropsko unijo zaradi finančne krize še vedno pesti premajhen obseg naložb, so na finančnih trgih na voljo likvidnostna sredstva, le sprostiti jih je treba. Ni enega samega, preprostega odgovora, kako ustvariti gospodarsko rast in nova delovna mesta, do njih ne vodi zamah čarobne paličice. Evropska komisija pod vodstvom predsednika Jeana Clauda Junckerja je zato takoj ob začetku svojega mandata novembra 2014 sprožila pobudo za spodbujanje strateških naložb v ključne gospodarske sektorje ter tudi v inovativna in hitro rastoča mala podjetja. Pri tem gre za privabljanje javnega in zlasti zasebnega kapitala skupaj z EU garancijami, ki omogočajo prevzemanje večjih tveganj. Naložbeni oz. "Junckerjev" načrt z Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI) tako že daje rezultate – do aprila 2017 je z garancijami spodbudil za več kot 183,5 milijard evrov skupnih naložb in presegel polovico od načrtovanih 315 milijard evrov za triletno obdobje.
Kako pa lahko povzamemo konkretne koristi za mala in srednje velika podjetja?
Stančič: Za infrastrukturne projekte in programe financiranja malih in srednje velikih podjetij (MSP), ki se zdaj izvajajo v vseh 28 državah članicah, je bilo v okviru EFSI skupno odobrenih za več kot 33,9 milijard evrov garancij. Od tega je Evropska investicijska banka (EIB) v okviru EFSI odobrila 206 infrastrukturnih projektov (več kot 25,1 milijard evrov EU garancij), Evropski investicijski sklad (EIF) pa 271 sporazumov za financiranje MSP-jev (več kot 8,8 milijard evrov EU garancij). Ti sporazumi za MSP-je naj bi prinesli koristi več kot 400.000 malim in srednje velikim podjetjem ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Pri črpanju iz EFSI sklada prek EIF gre tako za dolžniške kot tudi lastniške vire financiranja MSP. Z lastniškim kapitalom se podpira sklade tveganega kapitala širom EU, da bi le-ti še naprej vlagali v evropska startup in inovativna ter hitro rastoča podjetja.
Na kakšen način se v Sloveniji izvaja EFSI financiranje za MSP-je?
Stančič: V Sloveniji se EFSI financiranje za MSP-je izvaja prek Slovenskega podjetniškega sklada. EIF in Slovenski podjetniški sklad sta novembra 2015 podpisala sporazum v višini 180 milijonov evrov garancij za bančne kredite v korist slovenskih MSP-jev za obdobje 2016-2018. Garancije za bančne kredite so zagotovljene zaradi pogarancije EIF v okviru programa COSME s finančno podporo Evropske komisije. Sporazum omogoča Slovenskemu podjetniškemu skladu, da podpre dodatno financiranje po ugodnih pogojih za približno 1.500 manjših in zagonskih podjetij.
Kakšna je bila vloga Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada pri izvajanju naložbenega načrta?
Jacobs: Skupina EIB, ki vključuje Evropsko investicijsko banko (EIB) in Evropski investicijski sklad (EIF), ima znotraj naložbenega načrta za Evropo dva temeljna cilja. Prvič, da mobilizira finančna sredstva, ki so ključna za premagovanje investicijske vrzeli in za spodbujanje rasti, inovacij in delovnih mest v Evropi, ter drugič, da svetuje in nudi pomoč javnim organom in nosilcem projektov pri razvijanju samih projektov in oblikovanju ustreznega financiranja . Za izpolnjevanje tega dvojnega mandata je EIB je ustrezno prilagodil svoje inštrumente, da se lahko odzove na celoten spekter tveganj, to je od tveganega kapitala ali mikrofinanciranja do bolj tradicionalnih posojil. In kot je prej povzel moj kolega Zoran Stančič iz Evropske komisije, izvajanje naložbenega načrta napreduje tekoče, odobrenih je bilo že okoli 33,9 milijard evrov EFSI garancij.
Kako pa je EIF kot temeljni investitor prispeval k razvoju trga tveganega kapitala v EU?
Jacobs: Evropski investicijski sklad je zdaj že mnogo let vodilna inštitucija na evropskem trgu tveganega kapitala. Dosledno si prizadeva za ustanovitev trajnostnega ekosistema tveganega kapitala v Evropi skozi svojo podporo inovacijam in podjetništvu. Kot javni sklad je njegovo poslanstvo v tem, da se osredotoča na nepopolnosti ali neuspehe trga – predvsem na majhne investicije v zgodnjih fazah in pa na elemente, kot so visoki vstopni fiksni stroški, asimetrične informacije, razdrobljenost trgov, ki ovirajo razvoj dinamičnega evropskega trga tveganega kapitala. Vloga EIF-a je tudi v krepitvi prisotnosti in dostopnosti alternativnih možnosti financiranja za MSP. Najnovejše ocene evropskega trga tveganega kapitala za leto 2014 kažejo, da je bilo 45 % splošnega obsega zbiranja sredstev skladov tveganega kapitala, ki jih podpira EIF. To je bil znaten porast glede na leto 2007, ko je ta znašal 36%. Povečal se je tudi delež neposredne udeležba EIF-ja (od 5 % v letu 2007 na 12% v letu 2014). EIF je do zdaj v MSP-je investiral lastniški kapital preko več kot 500 skladov tveganega kapitala. Podrobni skrbni pregledi poslovanja, ki jih EIF opravi pred vlaganji v sklade tveganega kapitala, pozitivno vplivajo na zasebne investitorje, saj le-ti še dodatno vlagajo v te sklade. Poleg tega EIF vlaganja so dolgoročna, kar še dodatno pritegne zasebne investitorje.
Kako se vse to odraža v areni startupov?
Jacobs: Če se osredotočimo bolj na startupe, je EIF nedvomno vodilni akter, saj je 50 % vseh njegovih MSP naložb usmerjenih v startup podjetja. EIF je posredno podprl že več kot 3.000 startupov v Evropi. Dela z vodilnimi skladi zasebnega kapitala, ki so investirali v mnogo uspešnih startupov, kot so Skype, Spotify, Farfetch, Just Eat in mnogi drugi.
Lastniške oblike financiranja za razvoj inovativnih podjetij z visokim potencialom rasti spodbuja tudi Evropska komisija. Nam lahko poveste, na kakšen način zagotavlja tovrstno spodbudo in zakaj je ta pomembna?
Stančič: Medtem ko Evropska komisija z naložbenim načrtom za Evropo podpira različne oblike lastniškega financiranja, obenem države članice spodbuja tudi k odpravi naložbenih ovir. Naložbeni načrt kot pomoč za izboljšanje pogojev financiranja v EU predvideva oblikovanje unije kapitalskih trgov za zmanjšanje razdrobljenosti na finančnih trgih in povečanje ponudbe kapitala podjetjem in naložbenim projektom. Zlasti zaradi razdrobljenosti evropskega trga tveganega kapitala oz. različnih zakonskih omejitev po državah članicah so znotraj EU čezmejne naložbe omejene in se trg ne razvija v enakem obsegu kot na primer v ZDA. Če navedem primer, kaj bi lahko omogočil popolnoma delujoč enotni kapitalski trg s čezmejnimi naložbami: če bi bili evropski trgi tveganega kapitala tako razviti kot ameriški, bi bilo med letoma 2008 in 2013 podjetjem v EU na voljo kar 90 milijard EUR sredstev več. V okviru dokončanja unije kapitalskih trgov se na predlog Komisije v teh mesecih med državami članicami in Evropskim parlamentom usklajujejo spremembe pravil EU za nadaljnje olajšanje čezmejnih naložb skladov tveganega kapitala.
Je pri teh aktivnostih pomembno tudi javno-zasebno partnerstvo?
Stančič: Evropska komisija v okviru naložbenega načrta od novembra 2016 dalje sodeluje z EIF tudi pri vzpostavitvi vseevropskega sklada skladov tveganega kapitala, ki bo združeval javne finance z večjim obsegom zasebnega kapitala, kar naj bi dopolnjevalo obstoječe ukrepe EIF-a ter omogočilo razmah in zagon podpori najbolj obetavnim zagonskim podjetjem. Ta sklad skladov bo deloval po tržnih pogojih in bo namenjen premagovanju razdrobljenosti in omejenosti, ki zdaj ovirata razvoj tveganega kapitala v EU.
Kako pa EK ocenjuje področje financiranja s tveganim kapitalom v Sloveniji?
Stančič: Razvoj trgov lastniškega kapitala po državah članicah Evropska komisija analizira tudi v okviru t.i. evropskega semestra – to je letnega procesa EU za spremljanje ekonomskih politik. Za Slovenijo je bilo 2016 med drugim izdano priporočilo, da naj izboljša dostop do alternativnih virov financiranja. Ko smo letos februarja ocenjevali napredek, smo v poročilu Evropske komisije o Sloveniji 2017 ugotovili, da so bili za izboljšanje dostopa do alternativnih virov financiranja sicer sprejeti določeni ukrepi, kot na primer novi instrumenti semenskega kapitala, a v omejenem obsegu. Z januarjem 2017 so bile odpravljene tudi davčne spodbude za družbe tveganega kapitala. Pred to spremembo je Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb za družbe tveganega kapitala določal posebno 0 % davčno stopnjo, vendar le v primeru, če so imele sedež v Sloveniji. Lastniško financiranje je torej v Sloveniji še vedno na nižji ravni kot v EU. Za nadaljnji razvoj trga alternativnih virov financiranja bi bili zelo dobrodošli kakršnikoli ukrepi za spodbujanje priliva čezmejnih naložb tveganega kapitala v Slovenijo kot tudi za spodbujanje vlaganj t.i. korporativnega tveganega kapitala.
Gospod Jacobs, nam lahko zaupate nekaj primerov nedavnih kapitalskih naložb v Sloveniji in regiji?
Jacobs: Kar se tiče MSP - tako startupov kot tudi podjetij v kasnejših fazah-, so kapitalske in mezzaninske investicije, ki jih izvajajo EIF ali posredno drugi skladi, na žalost v Sloveniji omejeni. V našem EIF portfelju imamo trenutno le en slovenski sklad. Slednji in še nekaj drugih čezmejnih skladov je lastniško investiralo le v 7 slovenskih podjetij v vrednosti okoli 5 milijonov EUR. Ampak, kot je že omenil moj kolega iz Evropske komisije, je naš doseg v Sloveniji na trgu startupov na srečo okrepljen skozi dolgoletno sodelovanje s Slovenskim podjetniškim skladom. Tako Komisija kot tudi EIF Slovenski podjetniški sklad ocenjujemo kot dobro pozicioniran, in sicer zaradi doslednega pokrivanja vrzeli za startupe in majhne investicije. Sklad je na tem področju po našem mnenju deluje učinkovito in uspešno, kar potrjuje njegov velik portfelj uspešnih investicij. Poleg tega bi na EIF-u z našimi dodatnimi EFSI zmožnostmi , da ukrepamo na širšem spektru aktivnosti - podpora pri prenosu tehnologij, programi poslovnih angelov, tvegani kapital v zgodnji fazi, če jim omenim le nekaj- , z veseljem želeli bolj intenzivno delovati na slovenskem trgu.
Ali se lahko slovenska podjetja obrnejo na tuje sklade tveganega kapitala, ki jih je podprla EU?
Stančič: Evropska komisija prek EIF-a podpira zlasti tiste sklade tveganega kapitala, ki razpršijo svoja vlaganja v inovativna podjetja v več državah EU. To za slovenske startupe in hitro rastoča podjetja pomeni, da se lahko obrnejo tudi na tuje sklade tveganega kapitala. Za primer navajam sklad tveganega kapitala 3TS Capital Partner, ki ga je Evropska komisija prek EIF podprla za lastniška vlaganja v srednje in vzhodno evropske države, vključno s Slovenijo. Tako je sklad 3TS konec letošnjega marca vložil v slovensko podjetje Parsek, decembra 2016 pa v podjetje SafeSize s tehnološkim centrom na Vrhniki. Podrobnejše informacije o čezmejnih skladih tveganega kapitala, ki jih je podprla EU, pa lahko podjetniki najdejo na povezavi http://access2finance.eu/
#InvestEU koristne povezave
Naložbeni načrt za Evropo je podprl že več kot 3.000 startupov!
Pred letošnjo konferenco PODIM smo za mizo sedli z vodjo Predstavništva Evropske komisije (EK) v Sloveniji Zoranom Stančičem in vodjo pisarne Evropske investicijske banke (EIB) v Sloveniji Petrom Jacobsom. Obe ustanovi – EK in EIB tesno sodelujeta pri izvajanju naložbenega načrta za Evropo ter odpravljanju naložbenih ovir v EU. Od zagona konec leta 2014 naložbeni načrt za Evropo prinaša dobre rezultate in je na poti, da doseže zastavljeni cilj, da v obdobju 2015-2018 ustvari 315 milijard evrov naložb. Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) je namreč do sedaj preko 33,9 milijard odobrenih garancij podprl že več kot 200 večjih infrastrukturnih projektov, več kot 400.000 malim podjetjem in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo pa omogočil dostop do ugodnejšega financiranja. Izjemen pomen ”Junckerjevega" načrta pa potrjuje tudi dejstvo, da je Evropski investicijski sklad (EIF) posredno podprl že več kot 3.000 startupov v Evropi, saj sodeluje z vodilnimi skladi zasebnega kapitala, ki so investirali v mnogo uspešnih startupov, med drugim tudi v Skype, Spotify, Farfetch, Just Eat in mnoge druge.
- - -
Pred lansko konferenco PODIM smo se z vami prvič pogovarjali o ciljih in projektih Evropskega naložbenega načrta. Kakšni so do danes rezultati Naložbenega načrta za Evropo na področju financiranja MSP in startupov v Sloveniji in širom Evropske unije?
Stančič: Medtem ko Evropsko unijo zaradi finančne krize še vedno pesti premajhen obseg naložb, so na finančnih trgih na voljo likvidnostna sredstva, le sprostiti jih je treba. Ni enega samega, preprostega odgovora, kako ustvariti gospodarsko rast in nova delovna mesta, do njih ne vodi zamah čarobne paličice. Evropska komisija pod vodstvom predsednika Jeana Clauda Junckerja je zato takoj ob začetku svojega mandata novembra 2014 sprožila pobudo za spodbujanje strateških naložb v ključne gospodarske sektorje ter tudi v inovativna in hitro rastoča mala podjetja. Pri tem gre za privabljanje javnega in zlasti zasebnega kapitala skupaj z EU garancijami, ki omogočajo prevzemanje večjih tveganj. Naložbeni oz. "Junckerjev" načrt z Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI) tako že daje rezultate – do aprila 2017 je z garancijami spodbudil za več kot 183,5 milijard evrov skupnih naložb in presegel polovico od načrtovanih 315 milijard evrov za triletno obdobje.
Kako pa lahko povzamemo konkretne koristi za mala in srednje velika podjetja?
Stančič: Za infrastrukturne projekte in programe financiranja malih in srednje velikih podjetij (MSP), ki se zdaj izvajajo v vseh 28 državah članicah, je bilo v okviru EFSI skupno odobrenih za več kot 33,9 milijard evrov garancij. Od tega je Evropska investicijska banka (EIB) v okviru EFSI odobrila 206 infrastrukturnih projektov (več kot 25,1 milijard evrov EU garancij), Evropski investicijski sklad (EIF) pa 271 sporazumov za financiranje MSP-jev (več kot 8,8 milijard evrov EU garancij). Ti sporazumi za MSP-je naj bi prinesli koristi več kot 400.000 malim in srednje velikim podjetjem ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Pri črpanju iz EFSI sklada prek EIF gre tako za dolžniške kot tudi lastniške vire financiranja MSP. Z lastniškim kapitalom se podpira sklade tveganega kapitala širom EU, da bi le-ti še naprej vlagali v evropska startup in inovativna ter hitro rastoča podjetja.
Na kakšen način se v Sloveniji izvaja EFSI financiranje za MSP-je?
Stančič: V Sloveniji se EFSI financiranje za MSP-je izvaja prek Slovenskega podjetniškega sklada. EIF in Slovenski podjetniški sklad sta novembra 2015 podpisala sporazum v višini 180 milijonov evrov garancij za bančne kredite v korist slovenskih MSP-jev za obdobje 2016-2018. Garancije za bančne kredite so zagotovljene zaradi pogarancije EIF v okviru programa COSME s finančno podporo Evropske komisije. Sporazum omogoča Slovenskemu podjetniškemu skladu, da podpre dodatno financiranje po ugodnih pogojih za približno 1.500 manjših in zagonskih podjetij.
Kakšna je bila vloga Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada pri izvajanju naložbenega načrta?
Jacobs: Skupina EIB, ki vključuje Evropsko investicijsko banko (EIB) in Evropski investicijski sklad (EIF), ima znotraj naložbenega načrta za Evropo dva temeljna cilja. Prvič, da mobilizira finančna sredstva, ki so ključna za premagovanje investicijske vrzeli in za spodbujanje rasti, inovacij in delovnih mest v Evropi, ter drugič, da svetuje in nudi pomoč javnim organom in nosilcem projektov pri razvijanju samih projektov in oblikovanju ustreznega financiranja . Za izpolnjevanje tega dvojnega mandata je EIB je ustrezno prilagodil svoje inštrumente, da se lahko odzove na celoten spekter tveganj, to je od tveganega kapitala ali mikrofinanciranja do bolj tradicionalnih posojil. In kot je prej povzel moj kolega Zoran Stančič iz Evropske komisije, izvajanje naložbenega načrta napreduje tekoče, odobrenih je bilo že okoli 33,9 milijard evrov EFSI garancij.
Kako pa je EIF kot temeljni investitor prispeval k razvoju trga tveganega kapitala v EU?
Jacobs: Evropski investicijski sklad je zdaj že mnogo let vodilna inštitucija na evropskem trgu tveganega kapitala. Dosledno si prizadeva za ustanovitev trajnostnega ekosistema tveganega kapitala v Evropi skozi svojo podporo inovacijam in podjetništvu. Kot javni sklad je njegovo poslanstvo v tem, da se osredotoča na nepopolnosti ali neuspehe trga – predvsem na majhne investicije v zgodnjih fazah in pa na elemente, kot so visoki vstopni fiksni stroški, asimetrične informacije, razdrobljenost trgov, ki ovirajo razvoj dinamičnega evropskega trga tveganega kapitala. Vloga EIF-a je tudi v krepitvi prisotnosti in dostopnosti alternativnih možnosti financiranja za MSP. Najnovejše ocene evropskega trga tveganega kapitala za leto 2014 kažejo, da je bilo 45 % splošnega obsega zbiranja sredstev skladov tveganega kapitala, ki jih podpira EIF. To je bil znaten porast glede na leto 2007, ko je ta znašal 36%. Povečal se je tudi delež neposredne udeležba EIF-ja (od 5 % v letu 2007 na 12% v letu 2014). EIF je do zdaj v MSP-je investiral lastniški kapital preko več kot 500 skladov tveganega kapitala. Podrobni skrbni pregledi poslovanja, ki jih EIF opravi pred vlaganji v sklade tveganega kapitala, pozitivno vplivajo na zasebne investitorje, saj le-ti še dodatno vlagajo v te sklade. Poleg tega EIF vlaganja so dolgoročna, kar še dodatno pritegne zasebne investitorje.
Kako se vse to odraža v areni startupov?
Jacobs: Če se osredotočimo bolj na startupe, je EIF nedvomno vodilni akter, saj je 50 % vseh njegovih MSP naložb usmerjenih v startup podjetja. EIF je posredno podprl že več kot 3.000 startupov v Evropi. Dela z vodilnimi skladi zasebnega kapitala, ki so investirali v mnogo uspešnih startupov, kot so Skype, Spotify, Farfetch, Just Eat in mnogi drugi.
Lastniške oblike financiranja za razvoj inovativnih podjetij z visokim potencialom rasti spodbuja tudi Evropska komisija. Nam lahko poveste, na kakšen način zagotavlja tovrstno spodbudo in zakaj je ta pomembna?
Stančič: Medtem ko Evropska komisija z naložbenim načrtom za Evropo podpira različne oblike lastniškega financiranja, obenem države članice spodbuja tudi k odpravi naložbenih ovir. Naložbeni načrt kot pomoč za izboljšanje pogojev financiranja v EU predvideva oblikovanje unije kapitalskih trgov za zmanjšanje razdrobljenosti na finančnih trgih in povečanje ponudbe kapitala podjetjem in naložbenim projektom. Zlasti zaradi razdrobljenosti evropskega trga tveganega kapitala oz. različnih zakonskih omejitev po državah članicah so znotraj EU čezmejne naložbe omejene in se trg ne razvija v enakem obsegu kot na primer v ZDA. Če navedem primer, kaj bi lahko omogočil popolnoma delujoč enotni kapitalski trg s čezmejnimi naložbami: če bi bili evropski trgi tveganega kapitala tako razviti kot ameriški, bi bilo med letoma 2008 in 2013 podjetjem v EU na voljo kar 90 milijard EUR sredstev več. V okviru dokončanja unije kapitalskih trgov se na predlog Komisije v teh mesecih med državami članicami in Evropskim parlamentom usklajujejo spremembe pravil EU za nadaljnje olajšanje čezmejnih naložb skladov tveganega kapitala.
Je pri teh aktivnostih pomembno tudi javno-zasebno partnerstvo?
Stančič: Evropska komisija v okviru naložbenega načrta od novembra 2016 dalje sodeluje z EIF tudi pri vzpostavitvi vseevropskega sklada skladov tveganega kapitala, ki bo združeval javne finance z večjim obsegom zasebnega kapitala, kar naj bi dopolnjevalo obstoječe ukrepe EIF-a ter omogočilo razmah in zagon podpori najbolj obetavnim zagonskim podjetjem. Ta sklad skladov bo deloval po tržnih pogojih in bo namenjen premagovanju razdrobljenosti in omejenosti, ki zdaj ovirata razvoj tveganega kapitala v EU.
Foto: Peter Jacobs (levo), vodja pisarne Evropske investicijske banke v Sloveniji in Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji
Kako pa EK ocenjuje področje financiranja s tveganim kapitalom v Sloveniji?
Stančič: Razvoj trgov lastniškega kapitala po državah članicah Evropska komisija analizira tudi v okviru t.i. evropskega semestra – to je letnega procesa EU za spremljanje ekonomskih politik. Za Slovenijo je bilo 2016 med drugim izdano priporočilo, da naj izboljša dostop do alternativnih virov financiranja. Ko smo letos februarja ocenjevali napredek, smo v poročilu Evropske komisije o Sloveniji 2017 ugotovili, da so bili za izboljšanje dostopa do alternativnih virov financiranja sicer sprejeti določeni ukrepi, kot na primer novi instrumenti semenskega kapitala, a v omejenem obsegu. Z januarjem 2017 so bile odpravljene tudi davčne spodbude za družbe tveganega kapitala. Pred to spremembo je Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb za družbe tveganega kapitala določal posebno 0 % davčno stopnjo, vendar le v primeru, če so imele sedež v Sloveniji. Lastniško financiranje je torej v Sloveniji še vedno na nižji ravni kot v EU. Za nadaljnji razvoj trga alternativnih virov financiranja bi bili zelo dobrodošli kakršnikoli ukrepi za spodbujanje priliva čezmejnih naložb tveganega kapitala v Slovenijo kot tudi za spodbujanje vlaganj t.i. korporativnega tveganega kapitala.
Gospod Jacobs, nam lahko zaupate nekaj primerov nedavnih kapitalskih naložb v Sloveniji in regiji?
Jacobs: Kar se tiče MSP - tako startupov kot tudi podjetij v kasnejših fazah-, so kapitalske in mezzaninske investicije, ki jih izvajajo EIF ali posredno drugi skladi, na žalost v Sloveniji omejeni. V našem EIF portfelju imamo trenutno le en slovenski sklad. Slednji in še nekaj drugih čezmejnih skladov je lastniško investiralo le v 7 slovenskih podjetij v vrednosti okoli 5 milijonov EUR. Ampak, kot je že omenil moj kolega iz Evropske komisije, je naš doseg v Sloveniji na trgu startupov na srečo okrepljen skozi dolgoletno sodelovanje s Slovenskim podjetniškim skladom. Tako Komisija kot tudi EIF Slovenski podjetniški sklad ocenjujemo kot dobro pozicioniran, in sicer zaradi doslednega pokrivanja vrzeli za startupe in majhne investicije. Sklad je na tem področju po našem mnenju deluje učinkovito in uspešno, kar potrjuje njegov velik portfelj uspešnih investicij. Poleg tega bi na EIF-u z našimi dodatnimi EFSI zmožnostmi , da ukrepamo na širšem spektru aktivnosti - podpora pri prenosu tehnologij, programi poslovnih angelov, tvegani kapital v zgodnji fazi, če jim omenim le nekaj- , z veseljem želeli bolj intenzivno delovati na slovenskem trgu.
Ali se lahko slovenska podjetja obrnejo na tuje sklade tveganega kapitala, ki jih je podprla EU?
Stančič: Evropska komisija prek EIF-a podpira zlasti tiste sklade tveganega kapitala, ki razpršijo svoja vlaganja v inovativna podjetja v več državah EU. To za slovenske startupe in hitro rastoča podjetja pomeni, da se lahko obrnejo tudi na tuje sklade tveganega kapitala. Za primer navajam sklad tveganega kapitala 3TS Capital Partner, ki ga je Evropska komisija prek EIF podprla za lastniška vlaganja v srednje in vzhodno evropske države, vključno s Slovenijo. Tako je sklad 3TS konec letošnjega marca vložil v slovensko podjetje Parsek, decembra 2016 pa v podjetje SafeSize s tehnološkim centrom na Vrhniki. Podrobnejše informacije o čezmejnih skladih tveganega kapitala, ki jih je podprla EU, pa lahko podjetniki najdejo na povezavi http://access2finance.eu/
#InvestEU koristne povezave
- Naložbeni načrt za Evropo: http://ec.europa.eu/invest-eu
- Evropska investicijska banka (EIB in EFSI): http://eib.europa.eu/efsi
- Evropski investicijski sklad (EIF): http://eif.europa.eu
- Evropski naložbeni portal (EIPP): http://ec.europa.eu/eipp
- Evropsko svetovalno vozlišče (EIAH): http://eib.europa.eu/eiah
- Portal o EU finančnih instrumentih: http://access2finance.eu/
- Slovenski podjetniški sklad: http://www.podjetniskisklad.si
